[zgoščenka/CD] Youssou N'Dour - Nothing's in Vain (Coono du réér)

Hitro se lahko izpridijo bivši igralci mbalaxa in bivši domorodci, nezgrešljivo navezani na svojo tradicijo. Saj ne, da je album slab, ampak angleški deli nekaterih besedil so povsem odveč, čeprav se je s svojo izgovorjavo Youssou precej potrudil. Na par postojankah med motoviljenjem po disku se pojavi tudi nekaj novodobnjakarskih sintov, nekaj nepotrebnih ponavljanj in v-refren-spravljanja...
Zadnji komad bi prav lahko bil hvalnica zatiskanju oči. Dvomim, da je rojen Senegalec hotel pogledati stran od tega, kar se mu zažira v predpražnik. Začetne skladbe pa vseeno kažejo dobršnjo mero veselja, takega, neignorantnega in odprtega. Nemalo dobrih ritmizacij vzpostavi že skoraj plesno vzdušje, ampak tu je spet eno od vprašanj tega albuma - kaj zdaj? Ali to hoče ali ne?

[ENG] A big misfortune is if someone leaves his roots without a particular or at least a well-thought-over reason. Youssou seems to have managed just that here, despite some really good emanations of the first and the middle part of the CD. The last song is a flaw, but not of that dimension that it would have to prevent you from listening to the album anyway. Go for it, some things work. And sometimes, you might even feel like dancing - otherwise, it is more the train (and/or jog) style of music.