[zgoščenka/CD] David Murray & The Gwo-Ka Masters - Gwotet

Slišal sem, kako noge ne izdržijo svojega običajnega posvečenega miru. Križanke so jim z nasprotjem med zvočnostjo in stabilno nereaktivnostjo publike dale dodatnega ognja. Peč se je razbelila in, jebiga, ni bilo več poti nazaj. David Murray tako ali tako spada med meni osebno ljubše saksofoniste, ker svoje glasbilo za moja ušesa jemlje malo manj samoumevno ter predvsem manj razpuščeno jazzersko kot kdo drug. Navdahnjen z dušo velikega Archieja Sheppa in organsko nadražen s sestavinami srednjeameriških otoških godb - tukaj v mojem sukljalniku CD-jev torej ravnokar bruha njegov Gwotet. Album, ki ga je posnel s kreolskimi bobnarji, Hamidom Drakeom in bogve kom še, prehaja med solističnimi izumiteljskimi pasažami, kjer David Murray tako pihne v svoj S, da človeka za trebuh prime silovita ljubezen do tega instrumenta; potem so tu ritmične podlage, ki jih Kiavue in Ladrezeau spretno priganjata do trdih open orgazma; nenazadnje pa še funky dodatek k celotni obleki, ki ga je nekdo spretno primešal v vso to nalezljivo plesno muziko. V medijih tlačenko klasificirajo kot svobodni jazz (ali terminološko ugnezdeno - free jazz), toda vsakemu zvestemu poslušalcu, ki se bo spustil v jedrne skladbe in občutil premikanje telesa pod razjarjenim poskakovanjem te glasbe, se bo zgodba koj obrnila v drugo, ne tako "težavno" zvrst.