[predstava/performance] Michael Frayn - Kopenhagen

V produkciji mariborske SNG Drame je v Ljubljanski Drami včeraj, 20. aprila, gostovala predstava Kopenhagen. Režiral jo je Sebastijan Horvat, fizika Heisenberga je igral Radko Polič, Bohra Peter Boštjančič, Margrethe pa Veronika Drolc.
Kaj je to, kar skuša sprožiti Sebastijan Horvat s svojim videnjem gledališča? Veliko vprašanj mi je ostalo ob koncu, še najmanj sem se nekako ukvarjal z igralskimi interpretacijami, ki so bile vsaka zase polne neke posebne energije, ki je izvirala iz časovnih in prostorskih okoliščin fiktivnega časa in se na čuden način odslikavala v resničnost - tisto v prvi polovici 20. stoletja in zdajšnjo. Sedel sem precej zadaj, zato sem se nekajkrat močno zaželel, da bi imel bližnji kader in da bi videl. Zelo pomembno je bil stalni občutek usrediščenosti, predmet opažanja in spora (med obema fizikoma) in njun osebni diskurz - vse je bilo umeščeno v neko razširjeno sredino, ki se ni razbila niti med njunimi navideznimi sprehodi, niti med žensko roko. Kako sta genialno mestoma razkrila svojo zasvojenost s fiziko in narkomanijo odkrivanja, kaj je res, kaj je račun, kje je napaka... In vse to so zgolj postranske reči. To predstavo je nekako treba videti, nujno.

Za aplavz so nas pustili v temi. In začeli na začetku. Tako da ženska spi. Imenitno.