Prebavni trakt / Metabolism

Liffe 2010, en vikend/Ljubljana Film Festival 2010, a weekend

2010-11-17T14:56:00.002+01:00

Tiha Hiša - La Casa Muda (2010)

Mnogo preveč hrupa za nič, vendar srčen pristop. Glavna igralka izraža neke vrste nadležno tegobo v svojem nosljavem, prisiljenem, delno dobrem in delno umetelnem histeričnem smehu. Ne vem, zakaj ljudje tako grajajo zgodbo, ki je napisana tako, da se glavna junakinja vedno predrzno izpostavlja nevarnosti in rine točno tja, od koder prihajajo sumljivi zvoki, indici etc. Kako pa lahko nek kvazipoznavalec od zunaj trdi, da je človekovo ravnanje v takšnem primeru racionalno in premišljeno? Kako lahko, še huje, trdi, da v človeku ne leži demon, morda minotaver, ki se želi z drugim nemejskim levom spopasti? Četudi film verjetno res (tehnično gledano) ni posnet v enem kadru, pa daje občutek, kot da bi bil - in samo nekaj kozmetičnih dotikov bi bilo potrebnih, da bi atmosfera izgledala zelo pristno. Ne sicer preveč novo, ker smo vseeno že preživeli Čarovnico iz Blaira. Je pa zgodba na koncu tako sfrtajčkano absurdna, da človeku morda ravno sprejet in ne tako nezanimiv goltljaj zatakne in ... izvrže. Škoda je, to drži, tako dobrega koncepta in nenazadnje tako posrečene energije srhljivosti (na določenih mestih), da je končni izdelek tako plastičen in bled. Bolj bled kot luč, ki jo videvamo v skoraj vseh kadrih.

Čas, ki ostaja - The Time That Remains (2009)

Elia Suleiman se izkaže kot karizmatičen in ugankarsko zapeljiv igralec, pa tudi kot jasen in dobro ritmiziran sestavljalec kadrov. Na žalost to velja predvsem za prvi del, čeprav v drugem delu svojevrstna počasnost nedvomno opravi svojo nalogo in je v dramaturškem oziru celo dobrodošlo nasprotje prvi polovici. Liki so morda za odtenek preveč apatično filmski, in to vsaj na začetku, kjer bi si lahko privoščili še malce manj dolgih kadrov, ki narahlo razjedajo sicer zabaven in bister tok filma. Najbolj fascinantna vsebinska postavka pričujočega filma je nedoumljiva tragikomika, ki jo proizvaja brezizhodna situacija ljudi, ujetih v politične boje in rasna nesoglasja. V nekaterih prizorih zavoljo tega tudi pride do občutka, da gledamo še en film, ki kaže navadne ljudi in njihove "čimbolj navadne" usode znotraj grozot vojne, kar je filmu (ko se to zgodi) šteti bolj v minus kot plus. Nenavadnih je takisto nekaj popolnoma izoliranih scen, ki bi lahko delovale kot samostojen, pet- ali manjminutni kratki film, v bistvu pa svojo takojšnjo udarnost (v metafizičnem smislu) dobijo ravno zaradi vseh bolj razvlečenih in kontemplativnih vmesnih prostorov. Lahko bi rekli, da je to avtobiografski, črnopavlihast pomenek o času od druge svetovne vojne, kot ga vidijo eni najbolj zapostavljenih prebivalcev sveta - Palestinci. Premalo univerzalnosti, a dosti živahnega zanosa, ki drži film čvrsto pokonci.

Stric Boonmee se spominja - Loong Boonmee Raleuk Chat (2010)

Meditativni potopis anime, bi lahko rekel. V svojem značilnem, mestoma izredno počasnem in nezahodnem (dramski trikotnik etc.) načinu podajanja zgodbe se tajski režiser Apichatpong Weerasethakul (čigar ime si zapomnem zato, ker se zdi to nemogoč podvig) spusti v irealen dialog živih akterjev z duhovi, z dvojniki, z neke vrste shizofrenijo, z vzporednimi vesolji in osnovno dilemo, ki se izprašuje, če lahko človeška čutila res zaznavajo vse, kar rabimo za življenje, predvsem pa, ali ni mogoče tega, kar zaznavajo, v večkratniku in ali lahko nase zares gledamo od "drugod" iz "tretje perspektive". Kot navadno, je tudi tokrat tajčevo fabulo težko v enem dihu obnoviti, zato se s tem niti ne bom mučil, je pa film vsekakor eden tistih, ki te lahko zmedejo, razburijo in celo razjezijo s svojo hermetičnostjo. Vsekakor so vsaj trije prizori vredni ogleda (tudi tu ne morejo obstajati brez svojega sosledja), vendar se kljub vsej moji potrpežljivosti zdi, da bi lahko vsaj dialogi nastopali v močno okrjneni obliki, pa ne bi film izgubil čisto ničesar.

Klavnica - Kinatay (2010)

Impresivni pejsaž Manile, kaotičnega tagalogskega zvočnega kotla, izjemno duhovita (za tako silovito najavljeno hard-core grozljivko) uvodna taktika, ki s svojo sproščenostjo izzove rahlo nejevero v "strašljivo in moreče", a na koncu se ta nejevera, žal, izkaže za pravilno. Mogoče je to namen tega filma, da nas pusti čakati tako dolgo, dokler se odpovemo že vsakemu demoničnemu vrhuncu in na koncu povsem v sedeže razlezeno spremljamo trganje udov in sodomijo. Na koncu si celo, perverzno, kakor izgleda, mislim, da bi si želel bistveno večjega "body counta", drastično hujšo peklenskost pri izživljanju sicer zanimivih in odvratnih moških likov. Kot post festum sledi čuden zaključek - kako da se morilci niso že prej spomnili razkosavati in naključno razmetavati svojih žrtev, ko pa tako silno otežiš delo svojim zasledovalcem? Nezadostna ali komaj zadostna ocena gre temu filmu zlasti zaradi naloge, ki si jo hrabro zada, a je niti približno zadovoljivo ne izpolni. Naloge iti čez.

Hadewijch - Hadewijch (2010)

Presunljiva in mehka zgodba, a še vedno ji manjka tisti zadnji klin, ki bi iz filma kot celote naredil neko ne-tako-zelo-preprosto, sicer močno čustvo, ampak nekaj bolj prizemljenega. Tega sem si zaželel, ko vse ostalo tako cveti v modrostih, da bi se nekje nekaj izmaličilo ter skrivenčilo in bi skozi to sferično zrcalo temne plati ven pogledala še druga plat chiaroscura. Julie Sokolowski udejanja prevzemajoče igralske mikropremenjave, njen obraz je lahko z isto pričesko in enako nepompozno masko enkrat žaloben in razmišljajoč, drugič naiven in rahlo zasanjan, celo butast, potem učinkuje kot nek renesančni portret ženske s polnim, širokim, toplim obraznim razorjem, ki pa ni debel in izprijen v svoji posebnosti. Opazen je tudi mladi Yassine (pravo ime sovpada z imenom vloge), ki mu je od te čudne ljubezenske privlačnosti nerodno in mučno dvigniti pogled do nje, samooklicane nune in Kristusove neveste, in ji kaj povedati s tistim ošabnim, westernovskim dolgim pogledom. Tega si ne predrzne, zato jo občuduje in ves čas karseda opazno bolšči v tla ali v kak bližnji predmet. Ravna impulzivno (Ker je musliman z obrobja Pariza? Dajte no.) ter tu in tam poseže skorajda do žanra mladinske romantike, ki jo producirajo kake danske filmarske hiše ... a ne predaleč. Konec je na žalost preilustrativen, Ofelijin spust in (ne)nadejanega Kristusa prihod - a kdo je ta pleskar? Kdo je? Tako bi lahko razpredal še o nekaterih likih, ki so malce preveč deklarativni in kar vsi zelo zelo modri - pa ne vem, če ne bi film pridobil po obratni poti. Vsekakor pa močno in nemara za kakšno generacijo (hoho!) že neprebavljivo občutje vere, kjer se pojavi.

[filma/movies] Nikita Mihalkov - Utomlyonnye solntsem (1994); Goran Vojnović - Piran/Pirano (2010)

2010-10-10T02:59:00.009+02:00

Študija dveh primerov. Sleparsko sonce in Piran/Pirano, uspeli (pre)sentiment in srčni trud zaman? Mogoče pa razlika niti ni tako enoznačna, vsaj če se potopimo v gola dejstva in vtise, ki ostajajo.

Nikita Mihalkov je mož, ki stoji za skoraj vsemi kategorijami filma, tega nadvse uspešnega ruskega filma, je režiser, scenarist, igralec (in to ne nevidni ščitonosec), vrh vsega pa ima za sabo še ideološko plast in vrhovno ostrešje sodobne ruske kinematografije, ki ji predseduje kot skorajda mitska figura, kot abstraktni oligarh estetike sedme umetnosti. Film je posnel na svojevrstnem vrhuncu svojih ustvarjalnih moči. Zdaj sicer že prihaja sequel, "Burnt by the sun 2", ki pa ... dovolj čenčanja.

Goran Vojnović je pred kratkim v Sloveniji zaslovel zaradi afere (oz. nesporazuma) glede fikcije ali nefikcije v njegovi knjigi Čefurji raus!, dobil nase veliko pritiska in kot mladi režiser vpadel v svojo prvo (prisilno ali nujno) veliko zgodbo. Naslov njegovega filma je napisan v predpisanem političnem pravorečju. Metafora boječe obzirnosti ... ali kaj tretjega?

Mihalkov, če ga pogledamo najprej, je v filmu Sleparsko sonce igral eno dveh glavnih vlog - in moje skromno mnenje je, da je kljub svojim desničarskim izpovedim in mestoma preveč plastičnim intimnim kadrom uspel ustvariti svojevrstno verjetnost okoli svojega lika - in posledično celega filma. V liku generala Sergeja Petroviča Kotova se skriva mnogo obrazov, resnih in neresnih, skrivenčenih in ponosno neposrednih, a nobeden od njih ne ustvarja občutka, da je nekaj pomembnega ostalo zamolčano, nekaj osebnega pa strahopezdljivo v kotu. In tako nekako gre, na srečo, poreči tudi celoti filma. Igralci so med sabo v komunikaciji, lahko bi rekli, daleč onkraj mizanscene, zgodbe, nemara celo misli, ki se kot rdeči dim suklja skozi njihovo navadno in linearno zgodbo. Ravno zaradi neslutenih obratov v mikrosferi njihovega fiktivnega življenja, njihovih vlog se izbrišejo vse plehkosti, ki se tu in tam rodijo iz besedilne predloge. Stavki, ki celo za to zgodbo pretirano karikirajo izraze "domovina", "ljubezen", "nostalgija" ... Mihalkovu uspe vnesti v film celo nekaj žlahtnega, "v živi zob okretnega" gledališkega duha, kot bi ga srečali v kakšnem Ivanovu Antona Pavloviča Čehova, in to narediti mimogrede ni ravno hoja po parku, sploh pri tako raznovrstni zasedbi. Tudi tega je morda kje preveč, te spretne igrivosti, ki potem sama po sebi začne nakazovati nezmožnost trajanja idilike, a to je že razprava drugačne vrste.

Vojnović v Piranu uspe izvleči nekaj izjemnih kadrov, a ti "ulovi", kolikor jih je, ostanejo domala do zadnjega zamejeni v sramežljivem nesoglasju med direktorjem fotografije, piscem, režiserjem, igralci - morda poleg tega celo avtorico glasbe. Vsak zase skriva v sebi svojstven, močan in (nazadnje, a najbolj pohvalno) nič senzacionalističen navdih samozavesti, obenem celo odprtosti, odkrivanja novega znotraj vsem poznanih čustev etc. Anica (Nina Ivanišin) trpi in tolče okrog sebe v nerazloženi objestnosti, in za tem pušča velike luknje, predolge kadre, stokrat videne izmenjave pogledov, čeprav to počne z veliko pretanjenega občutka in karizme. Antonio (Boris Cavazza) je mrtev tako rekoč že pred prvim kadrom, v njem je zlomljena identiteta, ki se v toku filma nikamor ne razvije, kdo ve zakaj. Mustafa Nadarević v vlogi Veljka vnaša prav tako pričakovano mero bosanskega polhumorja, "poštapalic" in medklicev, ki znova ne vodijo nikamor, ravno nasprotno, izzvenijo celo kot lahna karikatura lika. Francesco Borchi v vlogi mladega Antonia deluje mladostno zmedeno, celo trzavo, neprijetno za gledalca, pretirano, a je vendarle Italijan in emocionalnega slovanocentrizma nima smisla spodbujati še dlje, saj ga v tem filmu, žal, kar mrgoli. Zamišljenih psiholoških scen, ki se izpojejo in postanejo tako banalne kot upokojensko igranje šaha v Kalabriji - pa je to slednje bolj zanimivo. Režiser ujame kadre morja, ki so sami po sebi fascinantna rešitev marsikakšne skrite zgodbe ali podzgodbe, ujame odseve obrazov v obrazih, a tudi v zelo estetskih kadrih se zdi, da je čutna (tudi dobesedno čutna) lepota podobe pred nami samo krinka za njeno neodločnost, za top nož in skrhano sekiro. Po vsakih nekaj scenah sem, osebna opazka, nemočno zmajeval z glavo, zakaj ni nekdo zarezal in rekel, da nočemo več gledati teh postaranih ljudi, ki v vsakem kadru nosijo samo težo svoje vloge in težo svoje neumeščenosti v to neodločno zgodbo, veliko glavnih akterjev igra, kot da bi jim manjkalo osnovnega veselja do življenja in pojavlja se resen dvom, če je režiser to hotel. Ako da, je uspel na celi črti, ako ne, potem je bila ta prelomna, krstna celovečerna izkušnja odlična klepalnica kose, da bo naslednjič trava padala v bolj predrznih, nesramnih in necenzuriranih zamahih. Generalno je grdo govoriti, a rekel bi le to, da bi si vsi agenti tega filma, od avtorja do igralcev in vseh vmes, zaslužili dobršnjo mero več smelosti, da vržejo ven dolgočasnosti (ki jih v končnem izdelku zagotovo opazijo tudi sami), slepe ulice, in da se naslednjič zagrabijo za bistvene rane že v samem začetku, brezkompromisno. Nemogoče je delati film tako velikih družbenih in psiholoških ozadij, ne da bi se spustil vanj kot pri skoku na glavo sredi trde noči.

To zaenkrat - in naj mi bog oprosti gnev, ki sem ga, kjer sem ga, zlil po željnih in (vem da) zagnanih ustvarjalcih.

[koncert/concert] Kronos Quartet in Alim Qasimov ensemble - Theatre de la Ville, Paris

2010-05-12T15:27:00.003+02:00

Hardly could I find any words, for the definition of Alim's voice constantly succeeds to avoid my rational grasp.

My only bigger comments would go on behalf of the (surprisingly) stoic and somewhat dull note reading of Kronos people. Of course, their accurate and measured approach worked just fine (even gentle and mystic) with the more westernly classical and modern compositions in the first, "solo" part, but their variable mindscapes could emerge more brightly in the aftermath of the pause, while coinhabiting the extremely acoustic stage with Alim's band. While Qasimov and his daughter, Ferghana, along with the four very "easy" looking azeri musicians (among which the very young drummer holds a special place), constantly deviated (yet faithfully inside the main frame) from the melodic structures, Kronos Quartet remained (or so it seemed) very close with their writings (arranged by Jacob Garchik). On the other hand, there is a way to understand this kind of stiffness. The original harmonic structures came from the azeri music into the classical string quartet posture - and not vice versa, so Alim could behave much more freely with his material, mastered and "distilled" through the ages, as John Harrington would remark.

The best focal point of the concert therefore (also surprisingly) lay on the second part of the first round, when Alim first performed, then still alone with his ensemble. The spontaneus elegance in which he connected the six musician spirits came to its most noteworthy, when his voice pierced the auditorium so ravagely and yet in a sharp manner, that it sometimes totally stunned the eyes and the breaths of the audience. And one did not need to look to see that improvisational lightness came from many years of practice and relentless consecration into the spiritual side of music. Without the inner mounting flame Alim and Fargana's voices posess, all the organic central Asia melodies would be nothing more than some very good folk/sacred music. The best demonstration of it comes when their voices, man and woman (though father and daughter!) combine in a strange dissonance, never out of perfect pitch and sensual strength. Apart from some minor energetic downfalls, their voices have nothing to dispute. It is, however, for a western listener, quite a hefty musical journey to immerse himself into the long azeri compositions, pieces, that combine so many aspects of a human's life it is extremely hard to enjoy them in the first hearing.

Kronos Quartet remained a bit too unresponsive, yet perfectly coherent in their own four voices. Maybe the next cooperation of the two big spirits will bring us even closer to ethereal realms - though this one hardly failed at its best parts.

[film/movie] Stanley Kramer - Ship of Fools (1965)

2010-04-27T14:55:00.002+02:00

Zvezdniška zasedba iz časov, ko je povezovanje evropskega in ameriškega duha še vedno pomenilo neko mondeno srečevanje Schwarzwaldske torte, Zgodb iz dunajskega gozda, čudnih romanskih naglasov in bejzbolske pohote. Seveda je Ladja norcev, kot bi enostavno poslovenili naslov, še vedno bolj gledališki film kot pa filmano gledališče, vendar razlika ni velika. Filmu se najbolj zaveže s prikazovanjem trajanja pogledov, s klasično portretno osvetljavo, ki je vsekakor bolj značilna za celuloid kot za oder, morda celo z izbiro tišine. Še vedno je v svoji avdiovizualni dramaturgiji eden bolj tipskih predstavnikov svoje zvrsti, nekakšna huis clos drama, kjer spremljamo cvetober likov, ki so primorani skupaj preživeti en mesec na čezoceanskem potovanju iz Mehike v Evropo. Razrezana in vznesena domovina pa samo čaka, da ji kdo da povod za sveže prelivanje krvi. Med gosti gornjih palub, torej elitnimi potniki, najdemo:

pritlikavca, ki nas uokviri v pripoved in se trudi najti dobro misel za vsakogar, tudi če je pijan;
hudomušnega, a vendar goreče nemškega Žida, ki trguje z verskimi artefakti;
raznih sort mesa željnega jenkija brez kakšnih posebnih manir, a z zadrževanim prerijskim temperamentom;
Vivien Leigh, ki se, podobno kot v Gone With the Wind/V vrtincu dela mlajšo, obenem izkušeno in celo nedostopno, ki igra grenkobo, da si izravnava zavist;
Simone Signoret, obsojeno avtokratinjo suženjskih plantaž, ki na ladji užije svoje zadnje svobodne dni ter z nenavadno mešanico občutij v svojo melanholijo potegne -
ladijskega doktorja - dozdevno trdega in oh, kako zelo švabskega, a vendar latentno frajgajstovskega dobrohotneža ...

Da ne bi slučajno zapadel v zaokroženo psevdopsihološko analizo, se ustavljam tukaj. Glavnim potnikom razmere otežuje stotnija gastarbajterjev, ki se s sezonskega dela obubožani vračajo domov čez lužo, a ne delujejo ves čas kot amorfna gmota, temveč se po svoje izpostavljajo kot ovce, novopečeni komunisti, osameli ustvarjalci ...

Ladja norcev v svojem jedru zaobjema človeške odnose, ne le moško-ženskih, loteva se ravnokar dobro prebavljenih šovinizmov, rasizmov, soočenja moderne ženske z modernim moškim, odtujenih družin in parov, ki med sabo delujejo le še kot kupi postane kadulje, nespremenljivi, nepremakljivi, po drugi strani pa jih njihova telesna govorica spravlja v zamaknjenost in opojno drznost, da se v tem - racionalno gledano kratkem - mesecu zgodi množina pomembnih, čeravno samo človeških premikov. Večina se po potovanju sicer resda zakoplje v svoje stare scenoslede in prikrivanja, a v minimalnih naporih in klikotah pokažejo svoje obraze, hudo poznane in včasih celo čisto nič filmske. Še eden od filmov, ki tematizira relativnost vrednot, bi lahko rekli, ampak v svojih detajlih se pokaže kot prava zakladnica dognanj, ki jih je človekovemu umevanju odnosov in sveta prineslo 20. stoletje. Zakaj se umirjeni zdravnik ne more (in ne želi!) nadzorovati? Zakaj invalid prepozno in do kraja goreče spoznava princip božjega - in še to napak? Zakaj mladi Nemec koprneče obseden zavrže vse svoje zavore in se združi s cigansko plesalko, kakršnih je na milijone? Čemu je neuspeli slikar pozabil, kaj ga uči nauk starega zakona med moškim in žensko - ker mora? Zakaj prelestne krasotice s pretirano mimiko, partnerke teh slikarjev, nikoli ne bodo njihove ljubezni? Pokaj je treba sončnih očal in košatih šalov, če je izkušnja daljnosežna in absolutna (o, Scarlett O'Hara) in veš v bistvu vse o ljubezni in obstajanju? In tako dalje in tako dalje. Veliko je fabul, veliko prilik, veliko stavkov, ki zvenijo poljudnoznanstveno antologijsko. Ampak vseeno je to klasičen film, ki ga ravno dovolj žlahtnijo osebni vložki igralcev.

[film/movie] Sergei Parajanov - Tini zabutykh predkiv

2010-04-11T22:48:00.002+02:00

Ob tem se počutim kot ne še prav oddojen navihanec, koštrun, ki se je komaj dobro odlepil od bradavice zgodnjega pojmovanja umetnosti. Ko sem pogledal tak film, se mi je zdelo, da me samo moja leta in neznanje rešujejo pred popolnim kaosom. In ravno zaradi tega silovitega udarca na novo vzpostavljenega pogleda skozi objektiv je zmeda še toliko večja. Maestro Paradžanov je ostal nedotaknjen v svojem izmišljanju zgodbe (in res izgleda, kot da si jo sproti izmišlja, čeprav je še kako predvidljiva in na koncih in krajih kar malo heimatkunstovska), jaz sem skozi pore odvedel nekaj odvečnega rečnega gradiva. Reka je namreč ena velikih poetskih podzgradb pričujočega filma. Tok vode, njena majava in nestalna gladina, njen vrtinec in njena zrcalna, domala nerazločljivo obrnjena podoba. Kaj je zgoraj in kaj spodaj - to bi se vprašal kak gravitacijeslovec, ko bi gledal podobe te osnovne človeške tekočine v tem filmu. Vsekakor ne govorim samo o H2O, vodi kot vodi.

Igralci so se znašli v svojevrstnem precepu, čeprav je potek fabule, skorajda nekakšne poganske prilike o zavedanju svojih demonov, na prvi pogled popolnoma preprost. Zakaj umanjka klasična zahodna dramaturgija? Zato ker ni potrebna. Ker bi lahko, bogoskrunsko rečeno, mnogotere prizore človek gledal - in videl - kot samostojne celote. Ampak na koncu ugotoviš, da bi lahko vsakega zase občudoval planete (splavarske poti, sekire, ikonostase, dominasto bele zobe, valjenje snežnih drobcev, odkrita kolena, zlato obrobljene brke ... ), pa bi zaradi njih lepote spregledal ustroj osončja.

Drugič bom raje pisal o stvareh, ki jih bolje razumem, da ne bo vsa pisarija tako strahotno poljudna, poljubna in vase zazrta. Hermetika je dobra samo za domače kompote in vesoljske postaje.

P.S.: In potem so tu še Karpati, maternica Transilvanije in prapočelo zgodovine somraka. Tako blizu zelenju in grmičastim lišajem, tako blizu strmim streham in drobnim, potnim oknom, tako daleč stran od obljudene svetlobe neskaljenih oči.

[predstava/performance] Matej Kejžar - Senser 2010

2010-03-27T22:52:00.002+01:00

V Plesnem teatru Ljubljana se je to soboto, 27.3. 2010, dogodil poseben plesni dogodek. V njem je nastopal nekdo v obleki, ki bi lahko bila obleka koga drugega, usrediščen kot gibalni element prostora, ki se izmenično prižiga in ugaša, luči, ki osvetljujejo tisto, kar je vredno izpostavljanja, ali pa molčijo, ko je poved tolikšna, da ji ni več moč postaviti primerne pike. Človek, ki se je znašel iztaknjen iz svojega časa ravno tako, da se je vanj najbolje, kar zna in zmore, torej po svoje, potopil. Prihaja na oder s sklonjeno glavo, med raztegnjeni špalir sobotnih opazovalcev, ki bi prav lahko bili tudi slabi trainspotterji - ali pa popolnoma zainteresirani - vseeno je. Odhaja s sklonjeno glavo, vmes se zadržuje v samem sebi, v drobnih pomislih, ki se izražajo skozi nujne zvoke in v tej maniri tudi samo nujne premike telesa. "Tisto, kar je treba narediti z gledalcem", kakor ga razume Matej Kejžar. Svojega imena ne izgovori, čeprav se zdi, da govori o vsem drugem s prav tovrstno intenziteto. V osvetljevanje poglavij svoje psihofizične pojavnosti nas vključuje s kapalko. Kapljice so izbrane iz zajetja otroških iger, narobe zapomnjenih besedil antologijskih/generacijskih pesmi, iz koketiranja z damskimi koleni, razdajanja znoja in popolne predaje. Predaja njegovega telesa pa ni predaja Dareja III, ki ga nenadoma obkrožijo vse uprizoritvene možnosti in domala zahtevana estetika, je bolj predaja telesa kot orodja, ki se predaja umu (ne razumu) plesalčeve edinstvene izmišljije. Tako nekako se človek tudi počuti - kot da ne more prav zares vstopiti v ta kozmos, kot lahko na toliko drugih gledaliških večerov v kakega drugega. V tega imata pogojen vstop obrambni smeh in nepričakovani dotik.

O včerajšnji (26.3. 2010) predstavi Vagana Badaljana Sedmi čut (Linhartova dvorana CD), prav tako plesno-gledališke narave, ki je kot mogočna princeska z mogočnimi napakami napolnila razne miselne kvadrante, pa kdaj drugič.

[film/movie] Tomas Alfredson - Låt den rätte komma in

2009-12-31T02:36:00.000+01:00

Ravno, ko misliš, da ne bo več zasuka, se pojavi ostro nabrušeni modrostni zob in se njegov odblesk zašili v nočni sneg. Nadaljevanje sledi.

Nadaljevanje je dospelo. Nikdar v življenju še nisem gledal filma, ki bi imel vampirsko tematiko in ta nek neotipljiv skandinavsko-mladinski (pomnite, tovariši, tiste filme iz devetdesetih v mladinskem programu RTV Slovenija?), skorajda didaktični pridih. No, didaktike menda tukaj res ni, morda kje v kaki tehnološki filmofilski razpravi, drugače ne. Film je namreč zelo jasen v izboru tematike, malo manj jasen v svojih zaključkih, ampak to nam je načeloma všeč, ne.

Glavna junaka sta namreč otroka - in od tod ta sentimentalna zmedenost. Otroka v zelo rosnih letih "pomladnega prebujenja", če naj zlorabim Wedekinda. Njuna spolna narava je še tam nekje pri nedolžnem dotiku, poetiki naivnih odločitev, ki so ravno zato vsega občudovanja vredne, a vseeno je na nekaterih mestih kopica stranskih zgodb (predmestna premočrtnost vsakdanjika, alkoholizem, otroško nasilje, ločeno starševstvo, celo v osnovi mikavna skrivnostnost skrbnika male "vampirele") premalo razvitih, da bi nas dovolj speljale s pričakovanja naslednjega koraka. Korake namreč željno pričakujemo, in sicer v nenavadni zvezi, ki jo tako dobro uspejo zbanalizirati in na raven človešk

ega ponižati serije v maniri "True Blood" na HBO - v zvezi človeka in njegovega posmrtnega genija, ki se tokrat izkaže za dvolično, presenetljivega zaupanja vredno mlado punco (ki v svojih vampirskih urbarijih seveda šteje že ogromno gmoto let). Tudi njej je nova ta želja po človeku, ki ni strast krvnega koktejla in ni namenska izraba "dnevohodca", ampak ...

Eden od mogočih odgovorov na sobivanje človeka in vampirja je povzet v bivših, propadlih Kopenhagenskih dogovorih. Drugi, bistveno bolj blagodejen, okoli abstraktnega ovinka bistveno bolj srhljiv in bolj čustveno razgiban (kako bi to gledal kot nekdo, ki je istih let kot oba naslovna "junaka"?) odgovor je skrit na nekaterih sijočih mestih pričujočega filma. V poplavi novodobnih izklesanotelesnih, orgiastičnih posploševanj (na vampirske teme, da, sem občutljiv :)) je ta film pravi žajbelj. No, samo da ni česen, bi rekel, čeprav je česen od hudirja dober antibiotik ...

[film/movie] John Huston - Asphalt Jungle (1950)

2009-12-17T19:03:00.003+01:00

V toku snemanja je nekdo opazil, da za Normo Jane morda njeno ime ni najboljša popotnica do uresničitve ameriškega sna. Zato je spremenila podobo nepomembnega dokumenta pred očmi javnosti in postala tisto, po čemer je poznana še danes, z diamanti in JFK-jem in vetrom pod krilom vred - Marilyn Monroe. Po drugi strani pa prav tako drži, da v svojevrstnem filmskem mejniku, filmu Asfaltna džungla Johna Hustona iz leta 1950, otročje ljubka svetlolaska ne igra nobene vidnejše vloge in tudi s tistimi kritiki, ki pravijo, da je že tukaj razviden njen potencial, se ne morem prav dobro strinjati. Resda je njena podoba na platnu blagodejna, celo diskretno erotična, nemara rahlo ugankarska, a so gibljive slike usrediščene na skromnejšo mimiko igre pred kamero in ne na t.i. "filmani teater", kar je ena glavnih razvojnih in siceršnjih odlik Hustonovega opusa nasploh. Brez grobosti do Marilyn torej, pričujočega filma vsekakor ne kvari.

Zgledno emblematično film-noir prezenco nam nudita Sterling Hayden in Louis Calhern. S ponotranjeno mrakobnostjo sleherni od njiju ravna na sebi lasten, minimalističen dotik.

Hayden igra navidez brezčutnega pretepača, človeka pač, ki na ženske ne trza, zato pa one često trzajo nanj. Venomer brez ficka, abonent konjskih stavnic, pohajkuje naokoli z nostalgičnim pelin-nasmeškom ali pa kar s trdim zidovjem obraznih mišic, zazrtim v spomin na ljubega tekaškega konja iz mladih dni. Zastran nostalgije samo to: je vseprisotna, a se udejstvuje približno na način, na kakršnega poleg obcestne svetilke živijo drobne sence nočnih živali - torej: obstaja, a ni da bi se s tem posebej ukvarjal, dokler prst režiserja ne zaukaže tako.

Louis Calhern, druga plat medalje, je premožen snob, ki se peča z izmečki izključno zaradi posla in s policisti izključno zaradi podkupovanja ter leporečenja, z ženskami zaradi ljubkovanja - morajo biti seveda veliko mlajše in navezane na tovrstne plišaste dedke s cigarami in zlatnino - potem je tu še nekakšna bolna žena, ki ga v redkih izustih preteklosti spomni na utečeno pomeščanjeno moralo, glavna pozornost pa gre umazanemu poslu, ki se nakazuje kot lahek, hiter denar, skratka, popolna dvojnost morale na poti k samouresničitvi. Še bolj tradicionalen karakter torej, ki mu Calhern doda ščepec izmuzljive pretkanosti - to navidez betonsko prevejanost pa nato uspešno obleče čez primarno negotovost ter pomanjkanje samozavesti dedca, ki vihti pesti in malo govori.

Jean Hagen v vlogi morda edine prave ženske protagonistke obstaja v nujni navezavi z glavnim mikastežem, Dixom Henleyjem (ikonični Sterling Hayden, pa če bi tudi bil Alan Ladd ali še kdo z nizkimi polglasnimi stavki ... ), obstaja kakor brez vsake čustvene diplomacije navezana negovalka, nobenih razlogov ne spoznamo, razen onega površnega, da sta se spoznala v neki kockarski beznici, kjer je ona dobivala, on pa izgubljal. Ženska, ki ne uraduje z voljo usodnega pomežika Veronice Lake, niti ne poseduje poskočnih, neskončnih, odmerjeno golih stegen Rite Hayworth, pa vendar ženska, ki je svetloba ugaslega kadra in poosebljeno zaupanje, skozi katerega nam lahko spregovori Dix, glavni vezni lik, čeravno morda ne glavni nosilec dejanja.

V pozneje mnogokrat posnemani (Topkapi Julesa Dassina je že en tak primer, dobrih deset let kasneje) celuloidni logiki zločina, vštric z načrtovanjem, hladnim in židanovoljnim veleumom kriminalnega dejanja (ki premore nemški priimek in naglas, leta 1950 kakopak) ter ostalimi, zvesto uslužnimi in nedosegljivo spretnimi, a človeškimi liki se zdi zgodba sicer, gledano od tu in zdaj, črnobela, ampak navzlic tej premišljeni strukturi ostaja filmu nekaj tistega, kar ni stvar moderne filmske tehnike ali igre. Ostaja mu dialog brez napihnjene nervoze, ostaja mu obraz in za njim ideja osebnosti, ostaja mu navsezadnje antispektakel v žanru, ki časti barvitost chiaroscura in zahodni zen izraza. Teh stvari ne bi mogle izboljšati boljše igralske šole, tehnično bolj dovršene kamere ali specialni učinki (tudi glasbe, na primer, je v filmu izredno malo, značilno za film-noir, ki se spopada s tišino in izolacijo oseb), ker so same na sebi pojem za neodvisno filozofijo sedme umetnosti.

[koncert/concert; predstava/performance] Kaja Draksler, Acropolis, Sanem Kalfa; Matjaž Farič, Milko Lazar, Srh

2009-11-06T01:42:00.003+01:00

Oboje markantna dogodka teh zadnjih dni. Želim si, da bi premogel bolj uglednih ur, da bi lahko zaobjel oba v sovisno gmoto, v kateri bi se zrcalil bežeč spomin na umetnost trenutka. Obe stvari sta namreč bili, kljub tu prisotnega opazovalca utrujenosti, v svojem najlepšem stvar nenadnega prebliska ideje.

Kaja Draksler je mlada slovenska jazz (bog nas varuj predalov in regalov) pianistka, ki se očitno - in očigledno vzajemno - dobro znajde s svojimi sobrati bardi, Kristijanom Kranjčanom na bobnih (impresivni pretrgano ritmični uvod s Siberian Bear Take 1), Goranom Krmacem na tubi (opazno burkaško upravljanje z omenjenim glasbilom) in Georgem Dumitriujem na kitari (zenovska prezenca skandinavskega Terje Rypdal zvoka s čisto avtorskimi dodatki, ki zvenijo zgolj iz kitare in se spretno zadržijo v introvertirani drži igralca). Ko je govora spet o ženskah, nova plošča Acropolis Quarteta, kot se dosedaj našteti muzikantje zadružno oklicujejo, ne bi mogla biti to, kar je (predvsem v živo) brez milo-spogledljivo-skrivnostno-zgoščene turške pevke, prav tako mlade Sanem Kalfa, po rodu iz Trabzona ob Črnem morju (in to ni podatek za odmet). Ob njenih zaokrenjenih pogledih in Kajinih smehljajih se energija ansambla gradi na poseben način, kar pripomore, da se lahko koncert spremlja z nekaj jedrnih odrskih prezenc. Mogoče je na moški strani edini ustrezni protipol (v glasbenem smislu seveda vsi, da ne bo pomote) odrski izraznosti ženskega dua prav Kranjčan, ko diskretno izvablja svojo odmerjeno poskočnost iz zvoka baterije. Ocena koncerta je prav gotovo ena najboljših v zadnjem času, predvsem po dokaj neuigrani in zadržani malijski godbi (drugače izvrstni Afel Bocoum) ob samem koncu oktobra, je pa zavoljo prezaposlenosti pisuna skopa in nedovršena kot že mnogokrat. V bistvu je le srčno vabilo, da si koncert Acropolis Quarteta s Sanem Kalfa ogledate in obušesite tudi sami. Glavno, kar je treba zašpiliti na koncu te miniaturne klobasice tekstovne, je, da so glede na svojo mladost ti glasbeniki uprizorili pravzaprav kar neverjeten jazzovski koncert. Klub CD se raduje.

Srh, koreografija Matjaž Farič, glasba Milko Lazar, plešejo Rosana, Manca, Ana, Mateja in Kaja. Mislim, nekaj poudarkov te plesne predstave je tako prismuknjenih in tako bistro izumiteljskih (no, tega spričo svoje neizkušenosti ne morem zatrdno reči), da človeka kar prešine dodatna bencinska infuzija za ... kar koli pač želi početi v naslednjih urah, dneh. Glasba Milka Lazarja, ki kot vodja tolkalnega sestava v ozadju odra Linhartove dvorane tudi v živo sodeluje in korespondira s tvarino, je mestoma morda Glassovska, mestoma poskočna po Šostakovičevo, mestoma zategla kot kakšen Ligeti, ampak se vseskozi prevejano dobro izmika vsem tovrstnim določnicam, čeprav bi jim lahko v isti sapi mirne volje podlegla. Maestro deluje kot zanesljiva odrska instanca iz ozadja, na neviden način kot nekakšen steber usredišča dogajanje. Plesalke dodobra izpovejo svoje plesne korpuse, vsaka seveda v svojem gibalnem idiolektu, spet sem bil (to si lahko privoščim) nadvse zavzeto občudujoče razpoložen do živalske natančnosti Kaje, potem zmeden nad silno urnostjo Rosane, nad njenim domala pajkovskim zviranjem, ki pride najbolje do izraza (pravzaprav) v skoraj statičnih scenah (ki jih ni veliko) ... Potem je tu anatomsko čudo, proporcionalna vitruvijskost svetlolaske (ne vem, katera je katera po imenu, naj mi Jupiter oprosti), posebno šokantna v pojavnosti golega hrbta, in prikupna, a ostra razpršenost temnolaske (in njen neprestani vzgib, izhajajoč iz gibanja lasne kite) - ter seveda posebna meditativna karizma ognjeglave Mateje. Nekateri deli predolgi, posebno od pojava lutk dalje, deli z lutkami morda še premalo natančni in obenem preveč neposredno povedni, a vendar je celota ubrala zanimivo in intrigantno, pikantno trajektorijo do gledalca. Za globljo analizo mi bo tudi na tej strani tokratnega zapisa namerno zmanjkalo časa, ampak tudi ta predstava, čeravno ne tako zelo zgoščena ali celo iz enega zamaha kot zgoraj opisani koncert, si zasluži pretanjene pozornosti - in njen koreograf velikega hvala.

[zgoščenka/CD] Waaberi - New Dawn

2009-09-30T20:01:00.003+02:00

Dobro, dobro, če bi človek, oziraje se na naslove teh RealWorld ploščic, ovrgel vsak ščep upanja in odpustil dobre obete od sebe, potem bi v življenju poslušal kaj malo glasbe, videl kaj malo filmov in nasploh zelo profesionalno počel absolutni nič. O tem, ali bi bilo to morda tudi dobro, ne bomo razpravljali ne tukaj ne zdaj.

Waaberi je zasedba z bazo v Somaliji, piratsko in vojaško razjedeni državi na srednjevzhodnem kaveljcu afriške celine. Ne vem natanko, ali ne prihajajo celo iz bolj stabilnega in mednarodno nepriznanega dela Somalije, t.i. Somalilanda, o katerem dosti piše tudi v predzadnji številki revije National Geographic. But that's beside the point.

Zvok, ki ga proizvedejo njihovi bobni, je daleč od vsake ploskosti, še dlje od ritmične neizvirnosti. Seveda govorimo v okvirjih domače, vzhodnoafriške godbe, ki se včasih domala nerazpoznavno porazgubi za veliko zastavo zahodnoafriške glasbene scene, predvsem Malija in Senegala, da ne govorimo še o Nigeriji, Beninu in drugih. Udarna, a ne tehnoidna linija v teh t.i. ljubezenskih pesmih doda prav poseben spolnostni mom

ent, in to že melodiji sami, kaj šele interpretaciji. Vokal se sprehaja med raskavo zapeljivostjo malo zahodnejše zairske rumbe in čisto popovsko, a vendarle malo raskavo višino kakšnega Salifa Keite. V dokaj obskurnem, čeravno na londonskem WOMAD-u ustvarjenem ozračju tečejo pesmi v živo, s komornimi aplavzi pospremljene v izteke in zalete. In prvič po dolgem času se nemara zdi, da je to intimen afriški plošček, ki ne tolče, vzburja in naelektri. Zakaj? Zaradi samega ljubega nagona? Verjetno prav to.

[predstava/performance] Ryuzo Fukuhara & Seijiro Murayama; Menza pri koritu, avgust 09

2009-08-14T01:07:00.005+02:00

Kakor da je plesalec tisti, ki se mora še sekundo pred začetkom svojega dela pogovarjati s publiko, ker gre zatem na potovanje, kamor nihče navzoč ne bi zmogel niti znal iti in mora priti spet srečno nazaj. Za oboje potrebuje tistega, ki ne zmore - gledalca. In da mu glasbenik sledi, vtem ko sam ustvarja nek ritem izven navadnega zvoka glasbil, činelo stran od činele, metlico stran od metlice, palico stran od vojaškega poka opne. V nekem trenutku nato opaziš, da se plesalčeve roke ne skladajo več z nam tako poznano enciklopedijo njegovega obraza. Od tam naprej občasno padeš ven, drugače pa se pustiš potegniti zraven kot neslišni opazovalec na tisto prej omenjeno pot. Če si prehlajen, greš kašljat ven in ne motiš zraka. A četudi, to poti ne bo spremenilo, niti zaokrožilo ne. Zavije do kroga jo lahko samo plesalec in njegov glasbenik.

Tako nekako se počutim po njunem nocojšnjem performansu, tako da je tokratna kritika pravzaprav Narcisov odsev v vodi, literarno. Aja, levo (zgoraj) je Ryuzo, desno (spodaj) Seijiro, pač naključne fotke s spleta.

[koncerta/concerts] Ferus Mustafov, Trnfest 09; Rolf Lislevand in Thor-Harald Johnsen, Radovljica 09

2009-08-12T00:48:00.008+02:00

Ferus je imel svoj repertoar na ponedeljkovem Trnfest večeru takorekoč že vnaprej improvizacijsko izdelan, kot vsak moder ciganski umetnik, samo da sem prvi del njegovega koncerta, žal (ali?), zamudil in sem pregrešno izpustil vsakršno ogrevanje pred končnim disko-džumbusom. Seveda, "Ferus King" ali "Ferus kralj" je toliko izkušen, da se vmes, ko komadi preletavajo od svojih hitrih marš salv do ubijalskih otožnosti za ob petih zjutraj, poigrava tako s svojimi lastnimi muzikantskimi sposobnostmi kot tudi s spodbujanjem članov svojega tokratnega ansambla, naj se izkažejo in pokažejo. Tega seveda Orkestru Džambo Aguševi iz Strumice ni bilo treba dvakrat reči. Mojstri trobilci se lahko namreč že dlje časa pohvalijo z eno najbolj prodornih mladih zasedb, kar se tiče "trubaške" glasbe. Seveda, mnogi stanovalci Trnovega so bili kar židane volje, ko se je tik po deseti uri končala predirna "balkanijada", zagotovo pa bi nekaterim prijalo poslušati še dlje - predvsem pa bi nam (upam, da nas je obilo) zelo ustrezala nekako takšna ureditev prizoriščnega reliefa, kot jo premorejo ljubljanske Križanke, torej, da bi bila sprednja platforma prostor za zaukazani plesni momentum. Tako!

Ker "gypsy brass band" glasba ni za ušesa in oči niti malo tistega miru, kot so zanju razni poletni DJ mojstri, ko včasih bolj in včasih manj prizadeto spuščajo mikse s svojih prstkov - Ferus Mustafov ima, tako kot vse romske legende z njegovega konca (Šaban R.I.P.), prirojen čut za križarjenje po okusih publike. Znotraj svojega, jasno. Od spregledane ljubezni do udrihanja vojne in spet nazaj, klasika, nič novega, nič zategnjenega. Morda bi lahko najbolj kot pomanjkljivost izpostavil ozvočenje, ki je pustilo preveč prebijanja nekaterim srednjim in visokim tonom trobil (inu pihal) - pa sem stal še sorazmerno v zadnjem delu publike, tik za mešalno mizo. Na koncu si je bilo moč osušiti denarnico za borne solde in z njim kupiti dvojni paket - zgoščenko z zbirko hitov in DVD s posnetkom nekega malo bolj obskurnega koncerta z zasedbo "Ogneni momćinja". Pa seveda tudi kaj od "Aguševijev". Naslovnica Ferusove kompilacije leži pod pričujočim tekstom.

Še samemu sebi se čudim, kako sem lahko v isti članek uvrstil dve v značaju zvoka tako narazen postavljeni glasbeni entiteti, kot sta Ferus Mustafov in Rolf Lislevand. Ampak koncerta sem poslušal v roku dveh zaporednih dni, zato se bodo morda medsebojno oplajale tudi kakšne zvočne emocije, in tako naj bo zaenkrat dosti razlage.

Rolf Lislevand, visok in postaven, za Norvežana nenavadno zagorel (živi v Veroni, že veliko let) raziskovalec srednjeveške in renesančne glasbe, je na Festivalu stare glasbe Radovljica nastopil prvič pred natanko dvema letoma - resda takrat nisem pisal o njegovem koncertu, morda tudi zato ne, ker ni bil tako intimno prodoren kot tokratni. Sem pa pisal o njegovi zadnji plošči, Nuove Musiche, italijanski avantgardni glasbi 16. in 17. stoletja. Taisti album je ostal v programskem listu zapisan kot Rolfova zadnja uradna studijska stvaritev tudi včeraj - a mi je priljudni gospod po dogodku zagotovil, da septembra prihaja na plano njegov novi studijski album pri znani založbi ECM (kjer je izšel tudi trenutno aktualni). Na njem naj bi se nahajalo precej skladb s tokratnega koncerta, katerim pa so se na izvedensko vešč način dopletle tudi note in improvizacije na skladbe s starega repertoarja, slišanega v nekoliko večji zasedbeni moči že pred dvema letoma.

H koncertu samemu - na odru grajske sobane, prikladno pridušenim z nevpadljivo preprogo, se je že spočetka bohotilo sedem nenavadno estetskih instrumentov iz obdobja nekje med 15. in 18. stoletjem, zvečine so bile to italijanske baročne kitare, renesančne lutnje, med drugim velika basovska teorba in manjša vihuela da mano (Španija), vsa glasbila že v negibnem spoznavanju in aklimatizaciji. Njihove strune so, kot je Lislevand vmes večkrat poudaril, narejene iz živalskih prebavil, pač občutljivega organskega tkiva, in se na svoj način odzivajo na razmere v prostoru, najbolj seveda na temperaturo in vlago. In zato se igrajo samo z blazinicami prstov, na neš veliko zadovoljstvo.

Thor-Harald Johnsen je Rolfov učenec in njuna posebna interakcija je opazna že od prvih vzajemnih not, pozneje se še silneje razraste (in razsrdi!) pri španskih kanonih (in kanónih!), najlepše pa se demonstrira, kadar eden od njiju igra in drugi čaka ali pravkar diskretno uglašuje glasbilo, prvi pa ga pozorno spremlja na njemu lasten način. Rolf s povešeno čeljustjo in Thor-Harald z uglajenim meniškim zasukom vratu. Tolikšno predanost soigralcu je bilo doslej na takšnih koncertih redko zaslediti, čeprav dvojina že sama po sebi narekuje neko nejasno mečevanje moči in posluha. Če spet primerjam koncert z onim izpred dveh let, so tokrat lutnje zvenele bolj ubrano (tudi zato, ker se v tej komornosti vsakršna razhajanja v intonaciji takoj razkrinkajo) in bolj premišljeno polnile prostor z zvokom. Kar pa se tiče obeh glasbenikov... Na pravih mestih sta spustila pogled z not in jim dala prosto pot, dasiravno nista posegala po enostavnih kompozicijah. Kar se je začelo kot popularno ubiranje durovskih izletov izven

partiture, se je končalo s čustveno, na nož odmerjeno interpretacijo starih skladateljev (drznem si reči, da se je bolje obneslo pri Italijanih), ki se je obenem vedno bolj držala zvoka svojega časa in sočasno zahajala v kolektivni spomin poznejših generacij ustvarjalcev. Vsekakor za včerajšnji dosežek, ko se je obema akterjema na koncu tudi (čeprav vseskozi po skandinavsko rahlo) na obrazu poznalo, koliko jima je uspelo - in koliko ne, ni dovolj beseda, treba bo spet poseči po cedejki Nuove Musiche (z Ariano Savall, da dobi tvarina še zadnji lesk, človeški glas), zagotovo pa tudi, o tem zaenkrat ni dvoma, po novem Rolfovem albumu, ki ga pričakujemo jeseni.

[film/movie] Stanley Kubrick - Clockwork Orange

2009-07-24T02:24:00.002+02:00

Ne preveč pretresen, že drugič, ostajam (zakaj?) ravnodušen do vsebine tega filma. V bistvu se ob njem in njegovih konstituvnih delih bolj izprašujem, ali je vse v redu z mano in ali bom zjutraj še znal odkleniti vhodna vrata. To je eno najpomembnejših vprašanj v hiši brez oken in zračnikov. Tako nekako izgledajo tudi prostori tega filma, kot da jim je nekdo vzel možnost pobega, čeprav se naravnost po rokokojsko ribjeoki kadri kopajo v zenitni svetlobi in kamasutro vabeči barvni eksploziji sedemdesetih. Seveda, zgodba mora ostati tovrstni šok, kot ga je hotel Burgess, kot ga je zapazil Stanley in kot bi moralo učinkovati. Z bližnjiki so moja čustva oddaljena od globokih čustev ter hkrati oddaljena od temelja risanke, torej dejstva: saj se mikastijo kaskaderji, posilstva so plod diagonalnih kamer, kri izcedek iz kanistra slabega okusa. Scena z ministri bi se morda lahko primerjala s von Trierjevo Plesalko v temi, ampak ni tu linija srobota - gre za nekaj popol

noma drugega kot za poosebljene martre ali poučne stigme. V moji glavi se zdi, kot da gre za namigovanj in predpostavljanj skoraj dokončno osvobojeno resničnost. Je to bolj vizionarski film kot se zdi? Mogoče ravno skozi občutek, da ni nič posebnega in da nezdravim možganom ne bo predstavljal nič drugega kot tu in tam kak hipen nasmešek in igralsko analizo. Mogoče je narobe analizirati Pomarančo in njen svet, njene tolchike in horrorshowe. Spet pa je Pomarančo nemogoče brati daleč, daleč do apatije, če ni neka bazična vznesenost in razdraženost nad nekdaj največjim svetovnim imperijem, Britanijo, vrojena v gledalca od prej. Angleškost seveda samo kot hvaležen povod. Analiza grimase človeka, ki se pax et bonum urejenosti navkljub ne zadovolji s sabo in umre? Ja, tudi to.

Predvsem pa je zadaj gibljiva slika, ki postane neosebna, zdistancirana didaktična skica. Na kateri se je mogoče učiti malenkosti. Tako nekako zmedena je moja ocena tega filma.

[film/movie] De fem benspaend - Jorgen Leth, Lars von Trier

2009-07-22T18:48:00.002+02:00

Analiza. Samega sebe in tistega, od katerega te loči miza. Da lahko živiš s sabo, se moraš izvzeti iz neke skupine, določene opoldne ali opolnoči, saj je vseeno. Samo da je na mizi močan alkohol in da se za očali delajo podporni podočnjaki. Na koncu se iz feniksovega jajca izvali usmrajen nič - ali pa nedokončana premisa. V dodatkih za film, če imate srečo, najdete izvorni film, ki služi kot Bastilja tej mini, neopazni, tiho tangentni revoluciji. Mogoče pa je preobrat v možganih dovoljen samo za tiste, ki jih zanima, kaj se gresta dva notranje intenzivna filmarja iz wellfare state-a. Naj bo besedi dovolj kelihov in očem koprenastih žaluzij. Čustva?

[zgoščenka/CD] Kronos Quartet - Floodplain

2009-05-31T01:06:00.002+02:00

Da se je nek, resda eksperimentalen, angleški godalni kvartet, odločil poustvariti, predrugačiti, raztolmačiti, na novo roditi glasbo iz porečij največjih rek, z območja, kjer se je začenjala zgodba vseh današnjih svetovnih civilizacij, je preprosto fascinantno. Ampak to šele po tem, ko človek dodobra preposluša tale njihov dober teden star plošček, ki vsebuje vsebinsko in časovno in geografsko tako raznorodna gradiva, da se v ritmične statve in melodične pentlje zapleta bistveno več zvoka, kot ga je pripravljeno pojesti nevajeno uho. Nevajeno v smislu, da hoče slišati cel album od začetka do kraja. Že, že, ampak tukaj je to samo ena, vsekakor ne najpomembnejša plat proizvedenega zvoka. Že kar nekaj dni sem, recimo, zalepljen (dobro, moja šibka točka) na Getme, getme, ki so jo (skladbo) preuredili ino izvedli skupaj z legendarnim Alimom Qasimovom. Potem so tu neke vrste evfratske uspavanke, pa elektro-orgiastične predelave starih arabskih napevov... Kronos Quartet so s s tem ploščkom poslali v orbito še eno hvalnico človeški norosti. Zgodba, ki so jo spisali, skupaj z mnogimi gosti in neo-preroki glasb sveta (in njihovih derivatov), se bere od strani do strani, včasih do črke natančno, kot Bit in čas, kot gib astronavta, kot zvok kronosovske violine. Aja, Terry Riley igra tamburo. Ne povem kje.

[predstava/performance] Čehov x 3 - IV.semester AGRFT UL

2009-05-29T00:21:00.003+02:00

Za danes (ali naj nemara rečemo včeraj?) je že preveč nabranega materiala, da bi ga kar nekdo stiskal v neko za silo berljivo obliko. Naj počaka na jutri, ko bo misel že malo bolj zbrana in čista.

Vse pohvale, to že lahko rečem.

[koncert/concert] Alim Qasimov

2009-05-18T23:55:00.002+02:00

Sedaj se mi kotalika v misli blatna kepa: kolikokrat sem že izustil, da so ravno ponovna motrenja in prekovanja občutkov kdaj čisto odveč? Kaj odveč, da bi jih vrag pocitral in da bi mu Miha Dolžan vštric silo delal. Vsekakor je ta konec tedna prišlo posebno spoznanje.

Na koncertu Alima Qasimova, to nedeljo, 17. maja, v Dunajski koncertni hiši, se mi je godilo tako abotno vse skupaj, od začetka do spočetka, da sem komaj prenesel svoja pričakovanja. Človek jih pač dobi, ko gre z mikroskopom nad svojo ljubezen. Občutiti enega božanskih glasov človeštva (kot mu kdaj v zanosu pravim) v živo je nedvomno zveličaven povod za popolno polomijo. Kot bi se srečal s spominom, ki ga nisi hotel izgubiti, in ga z vdihom sesuješ v peščena zrnca. Kot so v tistem Fellinijevem filmu o Rimu uničili freske v podzemlju...

Dobro, o koncertu ne bom rekel ničesar, to ostaja trdno kot amalgam. Dogodek je ostal izgubljen, zalepljen za moje zaklopke, da mi razganja krvožilje. Alim Qasimov, Ferghana, dva mladca na tradicionalnih godalih (oz. brenkalih), da niti ne težim z vsemi naslovi in nazivi... Vse je bilo zapečateno, secesijski uglajenosti dvorane in prisotnim, navzven mirnim Avstrijcem navzlic. Glas Alima Qasimova je pač tak, da ne odstopa, ko čas teče svojo premočrtno pot. Natanko uro in pol trajajoča vibracija je zapustila pečat, ki ga lahko da samo nekdo, ki se znotraj sistema bori in ljubi z njim, kot se Alim bije in poljublja z mughamom, tem ne-le-enim-od-mnogih načinov sufijskega petja. Satis.

[izrezek/clip] Play for change - Stand by me

2009-05-01T16:55:00.002+02:00

Okej, res da je komad že uveljavljena čustvobudnica in laganosportski poziv k pripevanju, ampak vseeno se mi zdi, da mu tale videoposnetek doda neko novo dimenzijo - ki pa je ne izkoristi do konca.

http://vimeo.com/moogaloop.swf?clip_id=2539741

[film/movie] in/and [predstava/performance] Rekviem strasti, dvakrat

2009-04-19T19:15:00.003+02:00

Prvič: Man On Wire.

O človeku, ki mu majhnost leži v priimku kot droben podnajemniški ščurek, njegova resničnost pa so velike sanje. Prehoditi prepad med dvema stolpoma zdaj bivšega kompleksa WTC dvojčkov. Naredi si leseno maketo, papirnato maketo, prostoročne "blueprinte", pomagače, ki ne govorijo njegovega jezika, prijatelje, ki so najboljši na svetu, a vendar globoko znotraj sebe dvomijo, kot tisti ščurek iz njegovega priimka. Kako lahko človek zmrzuje na strehi sveta, v temi gol išče Tellovo puščico, kako lahko nato kmalu za žico, po kateri je plesal, bogu v veselje in sebi v pozabo, za to žico pretrga tudi svoje ljudi, svoje ljubezni in gre iskat nov smisel v popolno, daljno neznano. Dokumentarec, ki ima v sebi zasuke, spričo katerih bi Agatha Christie zadržala dih in strgala par sveže napisanih poglavij; zasuke, ki bi Davidu Copperfieldu vzeli emocijo in pustili golo tehniko, pa občuduj, če hočeš; zasuke, s katerimi zveni Satiejeva prva Gymnopedie kot vzhajanje hlebca, ki mu rečemo ura in vesoljni čas. Philippe je poezija v gibanju in otroški očaranosti, njegovi pajdaši pa vztrajajo poleg njega pri podvigu, ki bi v scenarijskem "auteur" filmu izpadel kot znižani DVD regije 2. Konec koncev, v tem dokumentarnem podvigu par exellence je najti tako nedopovedljiv prehod v realno, da ga je pač treba pogledati posamično, vsak v svojem stolu, vsak zase. Ker postane tudi najlepša zgodba skozi strast, ki ostaja, a spreminja obliko, le spodletel poskus. Ni tragike in ni poceni barskih kosmatij z namazom iz prdcev ter takega, hja, no, hej-ljubica-vasujem-in-ko-jebe-celi-svet humorja.

Po tehnični plati je film seveda najbolj izgubljen tam, kjer so prizori rekonstruirani, kjer igrajo drugi igralci. Stvar izpade, precej močneje kot kdaj prej, nabuhla iz nekega novobogatunskega smisla za kičasto, IKEA-sto umetnost. Zamenjava Philippovega obraza izgleda nekako tako kot moderne nadaljevanke o starem Rimu (zapravljanje denarja za sijajni opsis starega Holywooda, ki mu je rok trajanja potekel) ali pornografija produkcijske hiše Private. Seveda sam modus prikaza ne uspe streti zgodbe, ki je sijajna v svoji kremeniti, stanovitni, erotično jekleni usmerjenosti k cilju. Ko zunaj kaže na dež ali meglo, ta film dobi poseben odblesk.

Drugič: Requiem (with a happy end).

V izvedbi Les Theatreux Univerze v Ljubljani (domnevam, da so vsi študentje Filozofske fakultete). Predstava, odigrana v Kreatoriju Dijaškega doma Ivana Cankarja, ki je dovolj kleten in dovolj bližnje srečanjski, da je koncentracija samih igralcev še bolj prišla do izraza. Neprofesionalni oz. polprofesionalni, če upoštevamo čisto celotno ekipo, so v svoji predstavi pokazali izjemno mero izvirnosti in precej nenavadne skupinske igre. Seveda jih je vsake kvatre zmedla domala vis-a-vis na obraz prilepljena prezenca publike, a so to uspešno nadomeščali z zlorabljanjem scenskih elementov v svoj prid. Presenetljivo je, da se (tu moram biti malo bolj oseben) kljub svojemu nepoznavanju francoskega jezika nisem, razen v enem samem trenutku, potuhnil ter razmišljal, ali sem tole zdaj razumel ali naj se smejim ali raje po Čebutikinovsko modro molčim. Ni bilo dileme, ker se dejanja performerjev niso spričkala z njihovo osnovno zgodbo. Presenetljivo, ko pa jo to včasih največkrat problem, da zaupamo besedi in se udinjamo glasu govora kot edinemu možnemu identifikacijskemu objektu. Seveda se pri tujejezičnih predstavah ta fokus malo prekucne, kar pripomore k spoznavanju vseh izraznih sredstev, ki jih jezik potrebuje, da lahko izpade kot samostojna pomenska enota.

Poznala se je rahla utrujenost igralcev, ki so igrali reč tretji zaporedni dan, zato je predstava s svojimi latinsko naslovljenimi kapitlji padala v izpovedni moči, sploh nekje na prelomu med drugo in zadnjo tretjino, vštric z odlašanjem smrti in žrtvovanja glavnega "junaka". Zdaj bi bilo šele zanimivo pogledati ta tekst, ki ga je napisal Dominique Wittorski... Vsekakor, če smem spet malo poosebiti občutke, sem bil kot lingvistični laik navdušen nad izvedbo - kljub zelo človeškim spodrsljajem, ki niso šli na račun celote.

[film/movie] Cavalcanti/Crichton/Dearden/Hamer - Dead of Night

2009-04-04T16:10:00.006+02:00

Letnik 1945. Rahlo postarana roba, vendar prišedši iz svojega originalnega ob-robu-vojnega zaledja, ko so se filmi še snemali v smislu rahlo razširjenega, tesnega gledališča, razen morda ob mjuziklih ali izrecnih spektaklih, deluje še zmeraj zanimivo. No, predvsem seveda epizoda z ventrilokvistom (govorcem iz trebuha), malo pa tudi drobci ostalih retrospektivnih epizod, nemara tudi veliko odlomkov iz realnega časovnega okvirja filma. Če se mu na koncu sploh še lahko reče realni.

V prvi vrsti je treba omeniti Mervyna Johnsa, velškega igralca, ki je osnovni uplinjač kolesja celotne zgodbe. O njej seveda ne bomo govorili, ker bi temu, precej narativnemu filmu, delali skopo krivico. Sanje so element, s katerim se je dramatika poigravala že pred Freudom. Ko je napočil njegov čas in čas obsežnih samoizpovedi, ki traja še danes, pa so stvari hitro zlezle tudi v učinka in zasvojljivosti željno popularno kulturo, med drugim v gibljive slike. Ta film sicer ne izhaja več iz najbolj zgodnjega časa tovrstnih fascinacij, je pa vsekakor eden velikih otrok psihoanalize, razkroja realnosti, multiplih osebnosti, "daydreaminga" in morda, nezanemarljivo, tudi dveh vojn, ki pa sta bili hkrati dovolj daleč od ZDA, da jih je bilo mogoče žvečiti na drugačen način. No, Mervyn Johns a.k.a. gospod Walter Craig se vrti v krožnem loku svojih sanj, ki jih ne zna kronološko umestiti ali se jim odtegniti, vsaj ne, dokler je za to še možnost, dokler je mogoče preprečiti entropijo. Omnibus zgodb, ki si jih glavni liki pripovedujejo, jih na nek čuden način ne odtuji ali spravi s poplahom v izolacijo, ampak kvečjemu zbliža; ugotoviti skušajo, za kaj gre pri zadevi, kot bi jih vlekla nevidna strast. Epizode z božično zabavo, ki odkrije novo

dimenzijo stare hiše; z igro golfa zaradi ženske, ki se sprevrže v psihopomp maščevanje duha; igro starinskega ogledala v srečni zakonski hiši; igro artista in njegove groteskne lutke, orodja njegovega preživetja, igro jasnovidnosti - vse so karseda značilne za temeljne oblike klasičnega "horrorja", z drugimi besedami: bazične, odvečnih vizualnih efektov oprane (pač, tehnika, tudi to) grozljivke.

Največja zmaga nad umom je seveda gledati tak film globoko ponoči, ko dobi svojo, z angleškim izrazom, "eerie subtone" mentaliteto. Torej - film postane zavezujoč, rahli odmiki od normalnosti rastejo, stopnjujejo svoj tempo s sledečimi si epizodami. Konec je seveda malo prehiter in neizpeljan, kot se tudi nekaj drugih malenkosti pozna starajoči se dramaturgiji tega filma. Vsekakor kot entiteta najbolj izstopata dve zgodbi: ena z ogledalom, vznemirljiva, enostavno srkajoča spočetka, preveč grobo izpeljana na koncu; druga s psihozo ventrilokvista, ki ga do naturalizma posvoji Michael Redgrave, predstava njega in njegove navidez zabavljaške lutke skrene v mračno, gotsko sliko opitega delirija, umora, režečih s

e zob, vsega kar si predstavljate pod razdelkom "prvinska blaznost" - užitek sadomazohizma. Seveda prehaja perverzni moment na voajerja, počasi in zanesljivo.

Filmu je treba priznati, da na nekaterih mestih z malo sredstvi napravi srhljivost mogočno, samostoječo zgradbo, v katero ne upaš vstopiti brez svetilke. Skoraj tako kot v Blowupu Antonioni naredi simptomatično tesnobo iz šelestenja dreves v tistem visokem parku, tako se tukaj človek lahko samo pogleda v ogledalo, vidi malenkostno spremembo in realnosti se mu zmešajo v iznakaženo godljo. Priporočam ogled, zavoljo nostalgije. Spodaj vam poklanjam nepozabnega Michaela Redgravea, mimogrede, očeta tudi fletne in postavne Vanesse.

[koncert/concert] Reijseger/Biondini/Godard (Klub CD)

2009-04-04T12:24:00.003+02:00

It all occured on the last day of March, or should we stress, the penultimate day of the weakening winter. Of course, April is sometimes as devilish as it can be, and I feel just about devilish enough to write in English. That settled, there follows a short recollection of this extraordinary concert, that went on from early evening hours until midnight on that very day, 31st of March.

Firstly, I have actually never had the chance of hearing any of the musicians live, very closely missed Ernst Reijseger on the Druga godba festival two years ago, where he seemingly charmed the advanced listeners, but I did not know much of his live performance alltogether. Luciano Biondini was a completely new name to me, but I thought: playing the accordeon and being a witty looking Italian with that florentine giggle might just do the trick. Thirdly, there was Michel Godard, the acclaimed tube (or serpent or whatever they call those newly forged "barrels") player, that broadened tube's vocabulary in jazz to a new extent. So, informed with all this nonsense, I just attended the event, alone.

I will be short, for special concerts never need additional whipped cream. Ernst was trying to break the mental cords of his cello, Luciano was exploiting accordeon in a way that it could replace a whole symphonic orchestra (what full sound accordeon really offers!), Michel was reviving the Tibetan mysteries with his lower notes on the tube and provided a disonant key to the diversity of three-musicians-interaction. A shame the mellow, yet structurally firm improvisations of the three virtuosos did not come to meet more eager ears. The Club of Cankarjev dom, Ljubljana, was half empty (to a pessimistic eye), and I had that strange feeling that they would get even more whacky on the stage with some more feedback. Though! It has to be said, that the people present constantly expanded the applause and gave a very affirmative reaction throughout, yet that effect dispersed somewhere in the fat air beneath the low ceiling.

Reijseger/Biondini/Godard is surely one of the most astounding jazz improvisation trios I have ever set my ear on, and even in their most extravagant excurses (all they "needed" was another Han Bennink, Reijseger's long-time friend, on the mouth drum) they remained connected, even if only one was playing, the pressure of solo or the pressure of duo was never felt, because their bridges between modes of play were as soft as a nightingale's feather. I still think they could devote some more energy to two or more pieces, so my overall feeling is 9.8/10. Ha!

[razstava/exhibition] Roger Ballen - Retrospektiva 1982-2004 (Jakopičeva galerija Mestnega muzeja Ljubljana)

2009-03-28T12:08:00.003+01:00

Zastrašujoče se kažejo podobe prekucnjenega in obglavljenega ameriškega sna, sploh če jih iz svojega objektiva razvija južnoafriški fotograf. Njegove zbirke izgledajo kot herbarij kompozicijskih nekrologov, napisanih v grenko-kisli posmeh nedvoumni resničnosti. Na daleč smrdijo njegovi predrzni portreti skrivenčenih obrazov, ki objemajo komaj rojene, puhaste sesalce, velike, mogočne živali, labirinte žic, meandre človeških sklepov, sramotne madeže zidov in gadjo zalego nevidnih sten, ki skoraj docela nadomestijo tisto četrto steno, ki slikam morda manjka, čeravno so skoraj neprodušno zaprte v svoje kafovske sobe in njihove izžgano kobaltne odtenke. Nekoč, ko smo bili zasvojeni z videoigrami, so se takšne slike risale v hudih sanjah kot končni rezultat dolge, a zapletene enačbe slepih peg, izraslih na človeškem poznavanju samega sebe. Fotografije Rogerja Ballena so včasih tako tuje, kot je povprečnemu Slovencu tuja beseda Transvaal (tam je posnel cele serije slik) in ne ve, kaj bi z njo pravzaprav počel. Transvaal je drugače zlatokopna pokrajina na severu današnje Južnoafriške republike - torej, tu nekje se sučemo, med usodami ljudi, ki jih je ujela brezbrižnost časa do njihovega telesa, sami sebi se zdijo zadostni vzrok in iztek svojega vzroka, njihove ustnice so željne, njihovi vratovi nagubani in njihove žile izstopajo tako zelo, da tudi otroci kar naenkrat izgledajo odrasli, na vseh fotografijah, celo živali postanejo medlo zametene s plastiko; težko jih je ločiti od igračk in rastlin, vsaj po njihovi vlogi v tej neuganljivi moriji. Seveda se potem človek spomni na tipske prizore iz Hooperjevega Teksaškega pokola z motorko, pa na Tarkovskega film z naslovom Stalker, tudi morda na Lost Highway, Lynch se vsekakor Ballena ne bi branil kot direktorja fotografije za svoje manj realne prizore. Pa so vse to še vedno precej banalni in jasni, popularni primeri. Ballenov film (ki ga sučejo v sredi razstavnega prostora, na zadnji steni) odvzame slikam nekaj temeljnega: njihovo vztrajno kljubovalnost. Zato so naslovi fotografskih umetnin še toliko bolj navadni, a nikoli namerno zavajajoči, molčeči, prikrivajoči. Odpreti je treba karte, tudi tiste, s katerih se cedi postarani premog in olje za nohti. Obiščite svet Rogerja Ballena, kjer so oči opazovalca ujetnikova edina strast. In tudi to - pogojno.

[film/movie] Teona Strugar Mitevska - Jas sum od Titov Veles

2009-03-23T00:08:00.002+01:00

Transgresivno občutenje brezizhodnosti. Mestoma se poigrava s kadri mnogih filmov Tarkovskega, spet drugje si krčevito prizadeva biti v nekakšnem "Eurimages" (brez zamere sponzorja, prosim) trendu, v "hype" občutku evropskega manierizma, psihološkega pointilizma in celo abstraktnega izpovedništva, ki v svojih slabših prebliskih spominja na irealne scene iz Klopčičevega zadnjega filma, Ljubljana je ljubljena. Tri sestre se celo v nekaterih svojih dialoških kontrapunktih (še bolj pa v vzdrževanju istega občutja in iskanju niti izven sfere njihovega notranjega konflikta) spopadajo, jasno, z veleslavnim tekstom Čehova, ki naj bi bil celo komedija (!). No, Labina Mitevska se v vlogi najmlajše sestre, Afrodite, še najbolj morbidno poigrava s svojim glasom - bolje rečeno njegovo odsotnostjo. V HMV (pes + gramofon = akuzmatika; glej Mladen Dolar: O glasu) maniri je njen glas iritantni otomanski naslanjač za jokavost in večno igranje žrtve, v živo pa to vlogo opravlja njeno telo, njena načrtna mutavost in njena bolestna (ne)odzivnost do udejanjanja. Preveva jo ena sama velika tančica velikotragiške opojnosti. Pravo nasprotje generičnega mita o boginji lepote torej - seveda v vsem, razen v lepoti sami. Srednja sestra, Sapfo, navidezni klon Severine (pin-up lepotna pika nad ustnico, bodi hvaljeno sveto telo Bettie Page, etc.), je svojemu imenu morda še najbližja. Njena očitna privlačnost je silna, neutegoma si zaželiš, da bi se v nabiti, a po polžje valujoči sceni dala dol s katero od svojih sestra, še najraje z deviško najmlajšo, ki, mimogrede, v "Beli ljudi (OHO)" načinu sanja svojo nosečnost in porod - oboje nekje med plapolajočim ločjem in kibernetiko šovinizma. Sapfo drugače precej manjka neka druga plat, neka kontradeterminanta, vsaj glede na obe sestri, nekaj močno sprevrženega, a ne tako, kot je to sprevrženo v prašičjih farmah zahodno od Pasolinija. To, da najstarejši sestri, Slavici, domov pripelje moža (Peter Musevski?), ki ga je verjetno osvojila sama, je le medel zametek. Mogoče tudi mora biti tako. No, pri Viktorju (ki ga igra Musevski), so vzporednice z nekim drugim filmom, takisto balkanskim, še toliko močnejše. Vsaj ko gre za pralni stroj, ki je tudi tu (kdaj se bodo rešili kompleksa balkanskih Švabov a.k.a. Slovencev?) znamke Gorenje, tako kot "Kod amidže Idriza". Nasploh je film na gosto prepreden z asociacijami na nekaj že videnega, celo tako daleč seže, da se "Die Klage der Kaiserin" Pine Bausch ne zdi oddaljen umetniški produkt (po nemarnem zapisano). Ne podajam vrednostnih sodb s tem, da ne bo zablod.

Najstarejša sestra, Slavica, je ret

ro tip udarniške bombetke, ženska, kar krepko iz svojih ženitovanjskih let (vsaj po standardih svežine), neodtegljiva od metadonske terapije in to že skoraj desetletje, rahlo trebuščkasta, a polna, "prijazna" in pokroviteljska, nekako tako kot Olga iz že prej omenjenih Treh sester A.P. Čehova. Tegobno rezka v izrazu, posebno takrat, ko se ji utrga zaradi abstinenčne krize, predstavlja eno tako veliko breme za obe sestri, a onidve živita dejstvo, da breme sestre nikoli ne sme postati utež na tilniku. Najmlajša izgubi nedolžnost, a ne izgubljenosti, srednja uspe dobiti vizo, a ne osebnosti, starejša se poroči z zašpehanim novobogatašem, a se vrne domov po metadon in zažge hišo. Na pesku nad Velesom in njegovo apokaliptično topilnico svinca, otrokom Maršalove površne decentralizacije, pa se izgublja vsaka sled človečnosti, akcije, ki je prve neandrtalce reševala pred okli mamutov ali sabljastih tigrov, druge ljudi pa pred kolektivnim samomorom in prehitkom konca sveta. Film lega kot težak, dobesedno svinčen žakelj, na gledalčevo dušo. Kot žakelj, ki se noče razvezati, če bi ga tudi sami olimpski bogovi na kolenih prosili. Saj res, kje je najbližji oltar, da damo Izaka znova na dračje?

[predstava/performance] Jacques Brel/ Branko Završan - Senca tvojega psa (Slovensko mladinsko gledališče)

2009-03-16T00:17:00.003+01:00

Branko Završan ima na začetku te predstave enega tistih ksihtov, za katerega misliš, ta bo zagotovo kaj moraliziral, morebiti razčustvoval svojo bit ravno takrat, ko bi si zaželel od njega sočnega vica, ter se delal norca, ko zato ne bo primeren čas. Je bil takšen tudi Jacques Brel, ko je s svojimi šansoni in končno - nekakšno popularnostjo sejal razkol med srca Francozov? Zagotovo, prav zagotovo je podobnosti veliko. Branko ujame nekega čudnega duha, mogoče se zdi na trenutke celo povzet iz dednega nabora Andyja Kaufmana, človeka, mnogo mlajšega od Brela in starejšega od Branka, pa vseeno. Nekaj nedoločnega je, neko zabavljaštvo, ki ni nikoli hotelo izpasti smešno, pa vseeno grči iz pevčevega/igralčevega grla, ki ga spremljajo trije dobro ugódeni muzikantje, vseeno buči iz goltanca "Voha se pir!" Potem pa zamolklo utone: "Pa saj ne boš kar šla." Prevodi so vsekakor odlično prestavljeni v naše jezikovno okolje, mestoma aktualizirani, mestoma seveda tudi nezvedljivi na nekaj, kar bi lahko toliko pomenilo kot lahko pomeni izvirnik, vendar se lahko morda kosajo z največjimi prevajalskimi dosežki slovenskega libretističnega prevajalstva, prav zares. Ker se čuti njihov dih in sopih tudi v tem našem čudno vsestranskem podalpskem jeziku, francoščina je le na nekaterih mestih uvedena, spretno in redkokdaj, da se tekoča snov prevoda še bolje zasidra v ušesne kanale. Branko Završan skupaj z glasbeniki, med katerimi velja morda posebej izpostaviti Krunoslava Levačića na bobnih, pa seveda tudi Rakovca in Goloba na brenkagodalih, prehaja iz atmosfere v atmosfero, vmes tudi kdaj, predvsem v intermezzo govorjenih odlomkih, v neudobne direktne moralike, mestoma neposrečene, ki pa se s svojo zarezo in navidezno bizarnostjo vedno bolj povezujejo v celoto, bolj kot se stopnjuje tempo predstave. S koncem pride neke sorte prvi klimaks, drobni, tisti pravi pa se zgodi šele po predstavi, ko uspeš premleti vso konstrukcijo in ji nadeti neke sorte oznako. Ker se je v vsem tem izjemnem opusu obeh, Brela in Završana, sinhrono, težko zares znajti, preden si zares sam s sabo in s tistim, kar bi mogoče direktno povedal samo Francois Villon v poeziji, William Hogarth s slikarijami in - slovenski Brel v svojem jeziku. Čuden miks, polnokrven fiks, tole. So posneli tudi CD, ki še čaka na obravnavo.

[predstava/performance] Marijs Boulogne - Marcipan ali pleksi (Stara elektrarna)

2009-03-15T23:18:00.004+01:00

Zgodba o mandljevo sladki princeski, ki brije norce iz Walta Disneyja in naenkrat zgodba o črnočrnem (bi rekel Palček Smuk in njegov enciklopediarij) morskem psu, ki samega sebe imenuje elastični in prepeva z glasom, zibajočim med plantažami bombaževcev ter plantažami sodobnega soula. Oboje sta seveda ženski, ki želita zapeljati enega in edinega, zadnjega princa, ta pa ni ravno Prince Charming, kot bi zaklicala Sibyl Vane v Sliki Doriana Graya, ampak bolj razcapana, abstrahirana abominacija moškega, noseč mrtvaško glavo, razpadajočo krono, rdeč tekstilni drob in kadavrsko stiliziran spolni ud.

V ozadju, za "okvirno zgodbo", če ji smemo tako reči, se orgiastične akvarijske živalice vzpenjajo po drogovih, undulirajo proti toku ali pa preprosto razkazujejo napete ritnice proti občinstvu in namenoma postavljenemu snemalcu. Uspejo ustvariti tisti debilni ton v glasilkah, ki napravi smeh kot pretrgano serijo visokih, grlnih tonov, ki se končajo z glasnimi komentarji: "Glej, kaj delajo, glej glej glej..." Po mojem je ta reakcija, ki jo izvabi srčkano pretiravana karikaturna igra glavne blondinke, upravičena. Seveda se v ozadju stalno giblje kraljica mrgolečega akvarija, črna Venera z večnim nasmeškom in včasih steklenim, zamrznjenim pogledom. Obe prizorišči si tako stalno izmenjujeta flirte in obenem ne moreta drugo do

drugega, med občinstvom in to dihotomijo odra pa je postavljena luč, ki daje občutek, da je vsa predstava en sam velik uvod oz. "work in progress", ampak na dober način. Kot bi bili čisto malo bolj vključeni, kot bi bilo nujno in čisto malo premalo, da bi nam šlo osebno, odtujeno na živce, da smo tu in zraven.

In tako se nenormalno živčen smeh razleze ob zaključnem aplavzu, kateremu predstoji reflektor v obliki ogromnih čeljusti, ki predstavljajo ultimativno pošast performansa. So si plesalci in režiserka samo dali dušika - ali preprosto duška? Oboje naenkrat, zato ima meč tudi topi konec, ki pa ga nabrušeni protipol iskrivo nadomesti.

Vsekakor pa škoda za oznako "work in progress" in vse tusledeče razvoje.

[film/movie] Darren Arronofsky - The Wrestler

2009-03-01T15:18:00.000+01:00

Glejte, saj bom napisal kaj razumnega, kmalu, ampak zato pač nisem noben kritik. Ha! Poglejte si tole in ugotovite, kako stvari so in kako morajo biti, pa čas si vzemite. In Mickey je nazaj!
Čeprav Mickey Rourke verjetno tako dobro izstopa iz tega filma zato, ker je v glavni vlogi in ker je tako zelo svojski v svojih akcijah in drobnih duhovitostih, da ga je težko ločiti od njegovega filmskega lika, Robina Ramzinskega t.p.k. Randyja "The Ram" Robinsona. Samo poglejte, kako podpisuje avtograme v napol zapuščenih telovadnicah, kot bi bili sredi kakšnih opustelih gledaliških stavb v Detroitu, nabolj revnem ameriških velemest. Pa nismo. Gibljemo se nekje med predmestjem in primestjem in predodraslostjo (stari Nintendo NES, na katerem "Ram" igra samega sebe je spektakularen neohumor) in zaostalimi nalogami, ki naj bi se nekdo v zrelih letih že spopadel z njimi, stari rokoborec pa jih je preskočil in podaljšal kariero na zaupne debate s slačipuncami in naključne sekse s hčerami njegovih oboževalcev ali celo njihovimi sestrami, saj je vseeno. Malo preveč klasična in že videna je vloga naslednja: od vseh prsi pričujočih najbolj izpostavljena, slačipunca, ki jo igra Marisa Tomei, tudi nominiranka za Oskarja. Hčerka, Ayatollah, vsi nekako zbledijo v spominu, samo Mickeyjeva vrnitev, ki se dejansko čuti mnogo bolj od vrnitve in potona svetlolasega wrestlerja, njegovega filmskega lika, samo ta vrnitev t.i. verjetnega igralca, ki ni ne prelep ne pregrd in je v nekem obskurnem smislu ravno zaradi te enigme privlačen. Enigma, ki realno ne obstaja, zakajti o njegovem življenju je znanega več kot o življenju npr. takisto intrigantnih Johnnyja Deppa ali letošnjega Oscar(TM) lavreata Seana Penna.
Si pa film predvsem zaradi nekaterih prizorov Rama s hčerko, prizorov, ko dela v veleblagovnici za hladilnimi izložbami in nenazadnje določenih izsečkov iz borilnih morbidnosti, pa še marsikakšnega zasluži ogled vseh, ki jih vsaj enkrat na leto zagrabi močna nostalgija za nečim, še najbolje nedoumljivim. V bistvu so vsi filmi Darren Aronofskega takšni, da se človek vsaj delno spet počuti kot nek pamž z željami, ki ga presegajo - in da v hrepenenju dejansko ne vidiš težave.

[film/movie] Aleksandar Petrović - Skupljaći perja

2009-02-27T23:45:00.002+01:00

V redu, že v redu, film je bil baje hit in dobesedno peli so si ga baje tisti, ki so ga videli in občutili, tako govorijo starci, ki so živeli davnega leta 1967, ko je bil film posnet. Eno, kar jim lahko res pritrdim, tem časovnim tovarišem filma, je, da se je film resnično otresel vse socrealistične navlake, skoraj vse te peze, ki so jo nosile razne prejšnje in poznejše epopeje od dobrih rdečekakijastih šajkaćah in zlobnih SS našitkih, Kozara, Neretva, Sutjeska in razne manj indoktrinirane, vse tja do serije Naše malo misto (naj Boris Dvornik počiva v miru, bi še bilo spoštljivo reči tu zraven) - čeprav ima z vsemi temi morda tako malo skupnega, da bi jih bilo bolje izvzemati iz primerjave. Niti z velikimi, daljnosežnimi lučaji likovnega Slobodana Šijana in njegovih tipskih tragikomedij se ne more čisto primerjati. Morda imajo vsi ti balkanski filmi, ki sem jih pogledal, še največ skupnega v načinu igre, pa še to le pri izbranih igralcih, če primerjamo recimo Mijo Aleksića v pričujočem filmu in va drive-out Ko to tamo peva jeremijadi.

Verjetno film Skupljaći perja, ki je snedel tako Zlato areno v Puli, dve visoki Cannski nagradi in nominacijo za tujejezičnega oskarja, najbolje utelesi kronično nedokončani mit o ciganih (Romih, naj vam bo vaše ime ljubše, da le predsodkov nimate, jaz zaenkrat nikakovih). Verjetno to razpihne njegov plamen, ki vmes posveti še po čudovitih, motno irealnih pejsažih, ki se vmotajo v filmski trak komaj zaznavno, a vendar silovito; plamen, ki v vrstečih se kadrih mučno nedoločnega Bekima Fehmiuja vedno drugače posveti v njegove oči; morda je to vzpostavljena himna izgnanih, ponižanih, nezlomljivih - Djelem, djelem? Ali pa je nemara srž zadeve ravno v ponovljenem kadru s prodajanjem televizije in - sladkemu smehu razlog - duhovniku, ki med svojo službo kupčuje s pogani, prekinja svete bes

ede in se gre malone svojo nogometno tekmo, v kateri je vsak hiter, isker, perverzen štos zadetek?

Gol, nekako tako kot se pravi bivši Jugoslovan počuti, ko zabije kak nadarjen in nemogoč mladoletnik gol, tako se človek počuti ob gledanju tega filma - obenem kot da si zraven, da te veselje spravlja že v obup in da te obup spravlja nazaj v veselje ali v nikoli končani ples - kot morda tvojega sovražnika v taistem trenutku. Kakor pri nogometu, tako v moških prsih. In ženskih, bolj surovo razgaljenih, enako mamljivih. Prav zapeljivost norosti in pretkane, rušilne moči je tisto, kar v tem filmu razgalja morda cigansko nrav, še bolj pa nemara to, da ko hočeš v filmu prikazati tipe, stereotipe in fiksne slike, se ti to posreči samo pri slabem filmu. Zbiralci perja, kot jim tostran Balkana rečemo, se temu izneverijo. Tako zelo, da niti ne moreš reči, da gladko.

Aja, kje so danes vsi ti nepolikani kadri? Kje so? To je zaključno vprašanje.

[koncert/concert] Robert "Bobby" McFerrin in Münchenskega radia orkester

2009-02-22T01:43:00.004+01:00

Nastopili so skupaj, Zagreb, dvorana Vatroslav Lisinski (spet bogaboječe upam, da sem prav sklanjal ta lastna imena - in da jih bom vnadalje takisto!).

Torej, ni bilo ravno tisto, kar si človek želi na koncertu Bobby McFerrina - seveda je neumno pričakovati, da se bo na vsakem njegovem avditorijskem izletu zgodilo kaj posebnega in neugnano duhovitega, kar se je tudi tukaj in tudi danes (zdaj v bistvu že včeraj) - ampak še nikoli mi ni bilo tako žal, da je nekdo na odru počel nekaj drugega, tudi dobro, kot bi pravzaprav moral glede na svoj "ugled" v ušesih poslušalcev. Bobby je tokrat pol koncerta pravzaprav vzmeteno poskakoval in taktirkasto duhovičil s telesom, ko je dirigiral orkestru Münchenskega radia. Igrali so Mozarta in Vivaldija, v drugem delu koncerta skoraj brez izkoriščanja lepote in raznoterosti mojstrovega glasu. Čeprav se je tudi kot dirigent na zanimiv način izkazal in žarčil neko edinstveno energijo iz sredine orkestrskega polkroga, pa je vseeno ali dvorana preveč zadušila odzven milih simfonij ali pa je bil ansambel muzikantov preskromen za resnejšo ofenzivo slušnih receptorjev.

Navzlic veliki pomanjkljivosti, ergo - premajhnemu deležu Njegovega glasu na koncertnem programu, se je Bobby uspel, sploh v prvem delu, parkrat imenitno razpeti med poslušalce in svojo barvito, preprosto, blago karizmatično zvočno govorico. Kot da bi pel za petnajst najboljših prijateljev - in tako nekako se tudi obnaša. Z dirigentsko paličico, značilno zataknjeno za šop volnenih las in s pojavno nedeljivim delom njegove odrske podobe - njegovim in samo njegovim nasmeškom. Šarmer iz starejših eonov, ki so morda še od Ptolemaja oddaljeni svetlobna leta, se včasih zdi. Ravno zaradi te privlačne silnice je bilo tudi opernbalovsko-tradicionalno-mozartovsko-polikani del v drugi hemisferi večera nekako mogoče preživeti. Tudi publiki se je seveda zdelo nekako tako, kot če bi prišli gledat Cassiousa Clayja, kako boksa, dobili pa bi mišičastega črnca s političnim govorom na jeziku. Torej, oba, Clay in McFerrin obvladata tudi tisto drugo, ampak zaradi energije prvega, pri Bobbyju torej njegove dokaj neverjetno krhko lebdeče sposobnosti vokalne improvizacije, je pravzaprav stvar vredna ogleda - in prisluha. To je edini, a veliki minus dogodka.

Vsekakor upam, da se Bobby pojavlja tudi v zaključenih družbah, dejansko pred kakšnimi tridesetimi ljudmi na kakih eksklava-Metelkovih, čeprav ne gre zgrešiti dejstva, da se tudi pred ogromno občinstva sijajno znajde. Kot je rekel sam v pogovoru po koncertu, se prvih pet minut dela, da je normalen dan, hodi po ulici in preizkuša kako nedolžno melodijo. Da vsaj od začetka ni performer, da šele skozi "testing the grounds" pride do stika. In da z orkestri (kot dirigent) nerad preveč pili komade, ker se raje prilagaja pristnim, vsaki dvorani in ljudem lastnim vibracijam. Potem pa človek vrh vsega to pove tako lahkotno, da mu celo verjameš.

[zgoščenka/CD] Terje Rypdal - Vossabrygg

2008-12-28T17:38:00.003+01:00

ECM se dobro znajde - ali premore polne škrniclje sreče ali pa se je moj glasbeni okus že toliko usmeril. Nekaj je. Plošček, o katerem imam namen povedati nekaj na kratko, je letnik 2006 in se navdihuje pri pokojnem velikanu džeza, Milesu Davisu, natančneje pri njegovem slavnem albumu "Bitches Brew". No, kaj z njim naredi blagozvočni norveški kitarski improvizator, je pa že druga zgodba.

Seveda stvar ni tako oddaljena ne od originala oz. njegove izpovedne širine, niti od standardnega prizvoka skandinavskega džeza, je pa dovolj daleč, da se ti svet spremeni v neko vodnato, pretočno platno, v katerega potem lahko pljuskaš s svojimi trenutnimi mislimi, ni pomembno, na katerem koncu uščipneš. Uvodni komad in ta, ki mu sledi, napovedujeta približno shemo albuma, na katerem se prepletajo minimalno podloženi, dolgi, trepetajoči in zategli zvoki raznih solističnih instrumentov (predvsem mislim na trobento in električno kitaro) na eni strani, na drugi strani pa odredi sintetičnih bobnov in izmaličenega ritmičnega žvenketa trkajo eden ob drugega in se prebijejo v ospredje, pred pregledno melodijo klasičnih, oprijemljivih glasbil.

Terje Rypdal se s v sintetičnem zvoku eklektično, ampak prav milo umerjeno, po nordijsko zvonko poigrava z originalno temo in jo, hvalabogu, ne sprevrže v nekakšen "smooth jazz" (mislim na kompilacije, ki s svojo povprečno laid-on-mellow tkanino cefrajo občutek za dober okus). Plošča se v svojem veščem spogledovanju med rock kitaro in poklonom izumiteljskemu, zdaj že utečenemu Davisovem džezu, znajde v izjemno poslušljivih vodah, nekako tako, da si jo lahko mirne duše zavrtiš, kadar se ob treh zjutraj po zakotnih ovinkih kolovratiš domu naproti. Še najbolje na kolesih.

[predstava/performance] Kristo Šagor - Prepovedano za mlajše od 16 (r.: Klemen Markovčič, ŠKUC gledališče)

2008-12-28T17:36:00.000+01:00

Že dolgo se nisem javil tostran Mediterana, če upoštevamo, da se tale podblog v svojem HTML kodu še vedno imenuje Al-Iskandariya (ali Aleksandrija). Vmes se je zgodilo, slišalo, pokusilo in izkusilo mnogo zanimivih stvari, a so bile nekatere kritike preprosto časovno neulovljive tudi za tako splošnega in nekompleksnega gledalca-pisca, kot sem tukaj. Skušam biti, no.

Danes so Vesna Vončina, Peter Harl in Medea Novak v ŠKUC-u (Stari trg, Ljubljana, nasproti Akademije za glasbo) v režiji Klemna Markovčiča igrali predstavo, ki se na uvodnih letakih označuje kot "dramska predstava za mladostnike". Naslovljena je "Prepovedano za mlajše od 16", avtor Kristo Šagor se bo tudi udeležil uradne premiere. Za vse, ki bi morda hoteli to reč videti, pa je v medijih ne najdete (ne vem, kaj je s spletno stranjo Cankarjevega doma (dalje CD, op.p.)): premiera bo 13. januarja ob 18.00 v Kosovelovi dvorani CD. Ob 17h je napovedano srečanje z avtorjem, prav tako v CD.

V bistvu prvič malček prehitevam dogodke. Ha! Tristo robatih.

Torej, stvar je v tem, da imamo pred sabo tri ljudi, ki uspešno zaidejo pod svojo dejansko starost in so v svojih vlogah bolj ali manj verodostojno - šestnajstletniki. Seveda ne takšni preneumni, ki ne bi vedeli, da se spodaj ne le lula, marveč tudi sramuje in okoliši in zardeva in dotika. Nekaj zanimivih preobratov je povezanih z njihovim iracionalnim obnašanjem, njihovim mikronačrtovanjem, njihovo zdolgočasenostjo in vedno bolj na glas vpijočim staranjem mladostnikov. Kaj mislim s tem? Radikalno izjavo, da je veliko pričakovanje v tem, ko čakaš, da iz petnajstletnika postaneš šestnajstletnik. No, saj. Ko si osemnajst, si pa tako že napol mrtev od vsega dovoljenega in neomejenega dolgčasa. Najbolj zanimivo je, da sem vedel, da so vsi trije premikalci dogajanja kar nekaj let starejši od te magične šestnajstice, pa vendar jim je uspelo z minimalnimi transformacijami ustvariti tisto neko zmedeno samozavest in nerazložljivo silo, ki žene napol igrive, napol psihološko nasilne konflikte med njimi. Vprašanje, kako se bo tesnost njihovega klavstrofobičnega notranjega sveta sklapljala z veličino CD dvorane, pa katere koli že, ker so njihovi odnosi dokaj spretno zagrnjeni v poteze posebnega realističnega igranja, tako da bi jih mirne duše lahko tudi kdo snemal iz roke z amatersko kamero. Edini zares problematični del je morda predvajanje posnetih biografskih odlomkov glavnih junakov (govorijo seveda sami), ki ob prej naravni in zelo neposredni prezenci njihovih glasov izzveni oddaljeno in nepravo. Uvodni video pa uspešno intonira neko željo iz ozadja, ki je sami skozi odvijanje teksta ne morejo naravnost povedati ali pokazati.

Toliko.

[film/movie] John Badham - Dracula; Guillermo del Toro - Favnov labirint

2008-12-24T00:37:00.003+01:00

Končno sem se - morda - spravil malo v red s samim sabo, tako da sem pogledal dva zanimiva in vsekakor močan komentar budeča filma - najprej Drakulo iz leta 1979, režija John Badham, nato pa še Favnov labirint, ki ga je leta 2006 režiral mehiški svežinec Guillermo del Toro, prav taisti del Toro, ki naj bi se lotil snemanja Hobita, kar bo, če bo hotel zadovoljiti epskega Jacksona (ta tudi piše scenarij) polne fantastoljubce, salamenski zalogaj.

Kakor koli že. Moj čas je skromen, kot bi imel eno samo majhno klepsidro za umivanje zob - kakršne pač raja kupuje te dni za praznike, morebiti tudi zato, da se uniči kakšna biserna sklenina manj.

Dracula (1979) je zanimiv film predvsem iz dveh ozirov - eden je ta,

da se večkrat med filmom zazdi, da se je zgodil redek pojav; namreč da je režiser najbolj vešč atmosfere in toka dogajanj, igralci pa so proti njegovemu kadriranju in osupljivo (a res minimalno zamaknjeno) neklasičnim uvidom izpadli dokaj borni in zmedeni. Ponavadi se namreč reče, da so igralci naredili najbolje, kar so mogli, ampak očitno koncept in srž še nista dozorela in pognala cvetov. Hja, druga stvar pa je to, da se ob vsej tej fantastični zgodbi, do 79-ega leta že dodobra razcefrani Stokerjevi noveli, v odnosih med akterji pojavljajo močna človeška, včasih skoraj malo (brez bogokletništva) Bergmanovska razmerja, vsaj v smislu intenzivnosti. Seveda redko postavljena v ospredje, a vendar, kot da je v ozadju filma neki škripec, ki vleče nit naprej, tudi če se nam zdijo igralci "ošabno" odmaknjeni, zgodba pa kar vse preveč doumljiva. To je mogoče zaznati iz raznih kar naenkrat prestavljenih, oddaljenih posnetkov, ki ne izgledajo niti voajersko niti pretirano totalno, stilizirano povečano, am

pak se gibljejo ravno nekje vmes med mnogimi kategorijami, vsak po svoje. Še par manjših detajlov: Frank Langella se spretno izogne enemu najslavnejših stavkov ("I never drink...wine."), tako da ga vrže skorajda pod mizo, seveda ne dobesedno, govori romunsko, kot da je to slab osvajalski štos, za edini dokončno spolnostni prizor pa navleče nase scela seksi mornarsko srajco iz grobe tkanine, v kateri izgleda kot iz nekega okultnega rajcpapirja za ženski del sveta. Ves film enkrat ne pokaže svojih slavnih dolgih podočnikov, niti ne stopi na pot rdečih oči in motne zamaknjenosti. Kot da se ves čas ukvarja malo s hipnozo, malo s svojo moškostjo, ki se je izgubila v "toku stoletij". Na drugi strani ima Kate Nelligan kar nekako preveč umirjen ženski ton, ki se uspešno povzpne do nivoja demonske privlačnosti le v sekvenci, ko je sama v norišnični samici s svojim zaročencem. Kakor da je njena usoda prežalostna, in to že od prej, da bi se lahko resneje upirala toku dogodkov. Laurence Olivier je precej nerodno odkrehal svojega Van Helsinga, drugače mnogokrat glavnega subtilnega humorista, nasprotno pa je Donald Pleasence iz dr. Sewarda napravil zanimivo, (Pleasencu nemalokrat lastno) človeško odprto bitje, ki se tudi komično odziva, vse pač v skladu z zanimivo sproščenim duhom filma. Seveda, produkcija te baže se drži normativov, ki jih mora doseči, ciljne publike, ki jo je treba obrusiti, itd. - ampak esenca je kar nekako prava, bogsigavedi od kje, verjetno ravno zaradi vsega naštetega in še česa takega, kar tukaj ne bo našlo mesta. Res je, da je film nemara bolj za sladokusce in potrpežljive opazovalce.

Favnov labirint, tolikanj opevani animirano realni fantazijski svet, ima že v osnovi težje izhodišče, ker je postal vmes predmet zaljubljenosti kar nekaj mladinskih subkultur ali preprosto prehitro nostalgičnih omizij. Film se dogaja v revolucionarni Španiji, kot jo poznamo iz prve polovice dvajsetega stoletja. Franco, sadofašisti, estetika HMV gramofonske trombe in paketkov najfinejšega tobaka; potem revolucionarni, od blata zamazani lepotci z vero v očeh in črnimi, samosvojimi fatalkami v vlogi kurirk; potem pa je tu še deklica, ravno pred puberteto, ki naleti na polmajevske stele, iz katerih ji grgrajoče gozdne vile v svoji žužkasti obliki stalno kažejo na nasprotje med videzom in resnico, na nasprotje med njihovo odurno, lomastečo, brenčečo, somračno podobo in njihovo zavzeto, globoko, "od večnosti okuženo" (bi rekel Juan Ramon Jimenez) vase zaverovanostjo. Nobena teh plati ni ne rožnata ne raševinasto črna, čeravno se filmu nesrečno zgodi, da se tu in tam povleče na eno ali drugo stran. Kakor da zaradi jasnosti - ki je ob takih idejno močnih, prepredajočih zasnovah ne potrebuje. Sergi Lopez je skrajno zanimiv v svoji vlogi manipulatorja z življenjem, sodnika, ki odreja grobost, očeta, ki želi samo dobiti sina, da bo ta naprej nosil očetovo slo po jezi, domišljavosti in sovraštvu minljivosti - in naenkrat vso žalost, izprijenost in brezup. Nekaj zapletov in dogodkov je prav dih jemajočih, a na tak predvidljivo siten način, da se človeku že malo prej dozdeva, da je "tu pač moral biti vozel, da se vrv ne bi kar ležerno naprej vila". Približno tako. Računalniško izrisani, odraslim nevidni (kajpak!) svet je zavidljivo mično zlit s poznano človeško resničnostjo, a kot da mu manjka nekaj več tihe grozljivosti, ki se ne more tako čisto izraziti v podobi, ker strah z imenom in sliko že izgubi vso slast drevenenja in mrtvičenja udov. Zaključek je pač že od začetka bolj ali manj znan in obrati so že pričakovani v svoji nepričakovanosti - torej, Guillermo, nismo tako zabiti, smo pa željni videti več. Mogoče že v Hobitu, pa brez zasoljenih pripomb, tudi Tolkien ima kakšne prave zlate žile, ne le prežvečenih (kar ni njegova krivda) hemoroidov.

[zgoščenka/CD] Stephan Micus - Music Of Stones

2008-08-30T20:38:00.000+02:00

Seveda, nemški popotnik je že starejši gospodič in ni vedno najbolj hvaležno odkrivati pozabljene plošče iz časov, ko se je svetovna zavest o založbi ECM in njenih raziskovalnih projektih šele vzgajala in širila. No, ECM je danes ogromna založniška hiša in celo trgovska znamka za nek čisto poseben zvok, ki prehaja med nordijskimi free-jazz sagami, sufijskimi zlitji zahodnih instrumentov in arijskih panditov, elektronskimi modulacijami svobodnjaške severnjaške glasbe in učinkovitim vokalnim (pa tudi instrumentalnim) poustvarjanjem t.i. stare glasbe (glej ime Rolf Lislevand in Hilliard Ensemble, npr.).
No, ta naš preljubi Švaba, Stephan Micus, je vse svoje dosedanje plošče za davna desetletja nazaj posnel pri tej založniški hiši in slejkoprej lahko rečem, da je njegova posebna vznesenost nad ambientalnim navdihom (ki se ga zadnje čase najbolj očitno loteva David Byrne, kot slišim) posebna značilnost njegovega ustvarjanja in s tem še ena določnica melodičnega pečata ECM založbe. No, ne vem, če je imela pri njem hiša toliko opraviti kot pri kakšnem od sodobnejših izvajalcev, kjer se pri zaključnem sunku avdio čopiča le malo čuti izbrušen posluh producenta in ustanovitelja založbe, Manfreda Eicherja.
No, mirno, pustimo ECM v kotu, da moli za svoj minimalizem. Micus je večopravilni glasbenik (in s tem mislim konkretno na glasbila), ki se redkokdaj loteva svojih projektov s človeškim glasom - natančneje, človeški glas je lahko samo eno od glasbil, kot če bi vlekel z lokom po glasilkah ali jih vzburjal z dotikom bobna. Na tej plošči se glas (ne avtorjev) v svoji obredni pojavnosti pokaže samo na zadnji skladbi oz. delu albuma (Part 6). Tam deluje kot biološka sponka med mislijo skladatelja (kar Micus v osnovi je) in odmevom dolgih, domišljenih psalmov iz ostalih glasbil. To ni Arvo Pärt, pa vendar vidim tega Estonca, kako prisluškuje in se muza. Niti ni Giya Kancheli, četudi kak premor traja ravno tako dolgo, da se njegova kavkaška tišina vtihotapi v čustveni obraz pesmi. Še manj je to Jan Garbarek s (pre!)dolgimi in potegi zraka iz "brass" sekcije... Občutno nekaj lastnega Stephanu Micusu, njegovemu opusu, vsi prej našteti muzikanterji so ravno tako iz iste kaše izvrženi, a popolnoma drugačni. Micus ohranja sebe kot meniha med vsemi navideznimi poskusi spajanja svetov in namesto da bi oprijemljivo zaplodil z navideznim, ustvari svoje navidezno, ki se mu razpira kakor neskončen svitek pergamenta. Najlaže je občutek ob poslušanju albuma "Music Of Stones" opisati tako: v presledkih te prime, da bi pustil svoje materialne želje in se preselil na tisto sveto goro, kjer igrajo tako glasbo. V presledkih med temi presledki se vprašaš, kako je mogoča tolikšna eteričnost in kje je humor v teh bizarnih tonih. Saj ne moremo večno svirati na aulose in tolči s prodniki ob uglašene stene katedral - ali kaj!?
Vseeno, ta zgoščenka je zdravilo, ko človek ne more več sanjati. To in pa Sainkho - ampak tisto so že druge sorte sanje. Naslednjič.

[zgoščenka/CD] Ernst Reijseger, Mola Sylla, Serigne C. M. Gueye - Janna

2008-08-02T21:57:00.000+02:00

Kljub temu, da ima založba Winter&Winter svoje zgoščenke naprodaj po takih cenah, kot bi ovitke delali iz kaše redkih sekvoj in optična vlakna direktno iz sintetizirane cesarske svile, sem si moral privoščiti velik blef. Naključje, ki se je izkazalo za zmago - skoraj tako kot tisti nepričakovani met desnice Muhammada Alija Georgeu Foremanu v Kinšasi... Ampak to je že druga zgodba.
Vsekakor pa se, če ostanemo pri omenjeni tlačenki, držimo Afrike. Ne tako tesno, kot bi marsikdo hotel ugibati, pa vendar - gonilni glas tega raziskovalnega projekta je senegalski vsestranski glasbilec, pesnik in pevec Mola Sylla, človek, s katerim Reijseger tukaj ni sodeloval edinkrat, vsekakor pa s poudarkom najbolj plodno in tekoče. Ernst Reijseger je verjetno bolj poznan tistim, ki jim ni neznana nizozemska eksperimentalna jazz scena (pomisli samo na Hana Benninka, heh) - tu pa smo že pri naslednji določnici. Elementarni zvok loka in violončela ob trčenju je pripravljen na popuščanje še bolj prvinskim ritmom in vzgibom senegalskih muzikantov. Torej - nismo dobili ravno enakopravne mešanice plemenske, govorjeno-pesniške (Senghor, kje si, da to slišiš?) in zahodne, "improinteligentne" godbe, dobili pa smo iz vseh naštetih smeri tako posebno zmes, da si ne zasluži okvirja, kvečjemu dolgo mesto v ušesih in predvajalnikih.
O komadih: otvoritveni kompleks rahlo teži proti ustvarjanju brezčasnosti, nekakšnega Bacha iz poezije v jeziku wolof in trdega, brezkompromisnega unduliranja violončela v globinah. Kot bi se v glasbi odprla posebna komora za kričanje obenem prvinske zaskrbljenosti nad obstojem in radosti tega, da lahko taisto stvar nekomu poveš. Nobena stvar ni čisto brez smisla, če jo je vredno komu povedati. Potem se glasba razpre v vsej svoji podjetni plesnosti, čeprav je to zadnja od kategorij, ki bi jih bilo moč pripisati temu CD-ju. Ples pa seveda ni tisti, ki bi ga z gotovostjo uvrstili na plesne pode črne celine, razen zadnjega štikla, ki samo po naslovu in nekaj sinkopah ponuja asociacijo na "erotični" mbalax. Rahlo opuščeni ritem bobnov dopušča godalcu, da razvije svojo umirjenost in svoje čustvo (veselje v svojih tisoč obrazih) znotraj določenosti.

Če napišem še kaj več, bom skrunil razliko med glasbo in pisavo.

[film/movie] Jiri Menzel - Stregel sem angleškemu kralju

2008-07-30T18:30:00.001+02:00

Slovanska komika, germanske blondinke, kako postreči kaviar v umetelnem zviranju brez polivanja in kako ravnati z denarjem, kot da je samo še en povod za "gag", ne da bi mu pri tem zniževal vrednost ali občo pomembnost. Češki jezik popolnoma ustreza bojevitemu, a diskretnemu erosu tega filma, ki se sicer v svoji sredini na zelo značilen (značilen za predolge zgodovinske fabule, ki so raztegnjene na življenjski lok osrednjega lika) način spusti v prosti tek, se ob koncu celo razčmokne v sumljivo nemško obarvano (in s tem mislim prav zares na barve!) reklamo, a mu še vedno ostane zadovoljiv vtis zgodnjih in nekaterih poznejših vložkov, ki ga temeljito uvrščajo nekje med tiho satiro, biografsko dramo lažjega značaja in razširjeno ljubezensko zgodbo.
Ker ne pišem za Delo, si lahko privoščim manjše jadranje na Galapagos. Z drugimi besedami - zakaj so liki v takšnih filmih vedno tako lepi? Vsi, tudi tisti, ki morda realno ne izgledajo tako ali - še bolje - ki tudi v filmu ne bi rabili izgledati tako, milo rečeno, neproblematično. Seveda s tem zgodba ravno prav otopi oziroma tudi vojna izpade kot pustovanje za odrasle, a vseeno se ta zgodba ponavlja že nekoliko predolgo, pa nisem tiste baže gledalec, ki bi imel zelo dolgo primerjalno vrsto. Torej - kaj narediti z nekonfliktnostjo filma? Bi film moral prevzeti aktualno noto, vsaj nekje v stališču - ali pa je, posebno tak film kot je pričujoči, dober ravno zato, ker se ga nič posebej ne dotika?
Nekaj nadrealnih elementov se v filmu izjemno dobro obnese, večinoma sicer hodi po robu odvečnosti, ker vse potrebno dovolj nakazuje že sama situacija in se z efektom hitro in zanesljivo razvodeni moč trenutka. Najbolj nazorno pri transformaciji obraza zadnje Njegove bejbe, ki se ob zgodovinskem kavsu v germanskem slogu spremeni v firerjev portret. Četudi le za sekundo. Ostali, ki jih nočem omenjati, so dobro dozirani in včasih sami po sebi naredijo sceno, ki prihaja ali je že odšla, smiselno, kar je njihova največja odlika.
Povezava malega človeka in njegove čisto posebne velikosti, ki ni mussolinijevska, niti ni v njem kakšen pobožni cestninar iz Biblije, je vredna vse pozornosti. Zlasti spočetka je samo odvijanje dogodkov v prid osrednjemu protagonistu vir neslutenega navdiha in je prava mala zakladnica minimalistične obrazne mimike, ki govori zase kot v tistih kadrih, ki so nemara bolj značilni za italijanski film iz spektra Viscontija - predvsem pa Pasolinija. Ampak, znova, kar so za obrazno mimiko hvaležno naredili črnobeli trakovi, to pod veliko večji vprašaj postavlja barvni, domišljeni zgodbopis, jasen in razumen prav v tem, drugem "mednarodnem" celovečercu Jirija Menzla.
Aja, vse pohvale - z moškega daljnogleda opaženo - za do potankosti izpeljan izbor glavnih ženskih likov, ki izgledajo, kot da se jih igralstvo v njegovem najslabšem smislu (razen zadnje, "Nemke", a tam imajo prednost druge reči) sploh ni dotaknilo. Ravno zato se skoznje na šarmanten način zapolnjuje nekaj dolgočasnosti prearistokratsko zastavljenega scenarija. Režiser bo že vedel, kaj mislim.

[zgoščenka/CD] Emahoy Tsegué-Maryam Guèbrou - Piano Solo

2008-06-15T20:00:00.000+02:00

Okej, majceno se mi zdi fletna glasba tudi zato, ker je avtorica tako obskurnega imena in zvok te plošče tako oddaljen, da se zdi kot nekaj med staro, staro kaseto in dobro ohranjeno vinilno ploščo iz časov, ko je Richie Vadnal še plunkal izseljenske viže.
Klavirski solo te etiopske (!) skladateljice in pianistke (vse kompozicije in izvedbe na tlačenki so njene) izzveni kot nekaj med Golden Gate Quartet gosplom, filmsko glasbo iz moderne Nemčije, velikimi jazzovskimi pianisti njegove zlate dobe, najbolj morda res vzporedno z zvočnim profilom Counta Basieja. Njena biografija je že sama po sebi nekaj bizarnega, ampak po eni strani nič bolj, kot je nenavadna npr. biografija Williama Shakespearja, torej navzven nič posebnega, če ne bi njeno (in njegovo) delo odsevalo nekaj takega, kar postavlja vse podatke pod vprašaj ali pa vsaj pod debelo kap želje, da bi bilo moč več izvedeti.
Kako se sliši intenzivni bluzovski pritisk pedala, intenzivni podaljšani zanos na točno določenih tonih, ki pa izzvenijo kot naključno odbrana spontanost, ko se njeno uho pozorno sporazumeva s prsti. Čuti se pridih ženske glasbe, not, ki imajo ponekod tudi dolge falose, prav zategnjeno odločne poskoke, ki jim potem sledi nekakšno džezovsko orniranje, ki abstraktno posnema naravni zvok stvari, strune vesolja, ki se je končalo nekje kmalu po zadnji svetovni vojni. Občutek, kot bi na Voyagerju poslali golem izpovednosti človeške glasbe za preizkus nezemljanov, ki bodo dobili stvar v roke, ko bo doba nezanesljivih, minljivih zvočnih medijev že daljna paleontologija, kot stegnenice triceratopov. Ampak, kot je klavir moško godalo, je obenem žensko tolkalo, kar se strašansko neodtujljivo uteleša v zaporedju kratkih, hitrih, odrezavih, daljnih, potujočih in iščočih signalov, znamenj, ki jih pušča njen klavir. Klavir kot eno najbolj eklektičnih izrazil človeškega slušnega duha, kar v svoji srži skriva morda ponesrečeno krščanske namene in nazive komadov (jasno, ženska je bila dolgo vpeta v etiopsko ortodoksno krščanstvo), pa to enoznačnost monoteizma tako pokosijo in pokopljejo, da ga ni videti drugje kot v črnih črkah. Emocionalen CD, emocionalen zapis. Naj bo to opravičilo.

Umrl je Šaban Bajramović.

2008-06-08T23:11:00.001+02:00

In to je to. Samo nisem vedel, kje naj objavim svojo žalost. Ampak on je, mislim da, edini od teh legend, ki me je lahko prevzel tudi v živo, sicer ne več najmlajši, ko me je, a vseeno.

Čaaajjjeeee! In sto zgodb okoli njega, briga me, katere so neresnične.

[predstave/performances] Ne kot jaz; Pupilija (re); Kvartet (S. Horvat)

2008-05-16T22:48:00.000+02:00

Zadnja dva dneva sem bil v dohajanju odrske resničnosti. Če se temu sme kar lepo zložno tako praviti. Iz škrniceljna praznih kvadratkov sem najprej kljukico nabil na "Ne kot jaz", hrvaško-srbski del raziskave smrtnega greha zavisti v projektu Via Negativa, takoj zatem sem prestopil taylorističen prag drugega prizorišča in posmukal jagode z rekonstrukcije antologijske predstave Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, končal sem danes in se po napornem dnevu zaprepaden "zbudil" po predstavi Kvartet (a.: Heiner Müller/r.: Sebastijan Horvat).
Težko je pisati, ko te niti tako preprost pripomoček, kot je tipkovnica, ne posluša več. Vseeno bodi.

Via Negativa je nekaj, na kar gledam morda malo skozi kloako delavnice - ko sem se s tovrstnim principom dela ukvarjal od znotraj, sem izvedel za marsikatero deus-ex-machinasto podrobnost, ki bi jo bilo verjetno bolje odmisliti ob gledanju, a nič zato. Včasih uspe bolj, včasih manj, v osnovi ni važno. Dva polpatološka primerka, Boris Kadin in Kristian Al-Droubi, sta se, gordijsko motaje zgodbice in podtakte, naslonila na poskus "igre z noži" Marine Abramović, kar je bila, poleg glavne teme (zavist), tudi edina bolj očitna popkovina med to in slovensko-hrvaško-srbsko obdelavo greha, naslovljeno Štiri smrti. Na videoposnetku sta se z neponovljivim ritmičnim obdelovanjem zbadala v prste, si stoično zadajala navidez nedolžne vbode, ki pa so v sobesedilu in dobro naoljeni odrivni vzmeti pokazali svoj pordeli, potni, solzni obraz. Ampak kje je smisel? Negativen odmik od predstave po predstavi, ko sem poskušal ugotoviti, kje je performans zašel v prazno območje, v kozaško planjavo. To ne pomeni, da ni bilo veliko sekvenc zgledno obdelanih in nastavljenih v žaru borbe z gledalcem, a agresivni realizem je krhki piškot, ki nenadzorovano plesni čez četrto steno.

Pupilčki, dobre maske. Seveda deluje fino, če daš nase tako močno referenco, kot je originalna predstava. Maske so dobre, igrarije in kozlarije in tovariške dretvine prav tako ne morejo pogrešiti. Seveda, vloge naključno izbrane, igralci povečini neigralci, imamo ljudi iz prve zasedbe, ki nastopajo, ali na brechtovskih videodnevnikih ali v posnemanju fizičnega telesa ali v norih zamislih, ki so preživele menjavo štirih desetletij. Zanimivo je opazovati postopek rekonstrukcije, seveda uvideti premise, ki so še vedno spoštovanja vredne, nabite in gibajoče, a več od tega nekako ne ostane. Projekcije zadaj so narejene nekako powerpointowsko (skoraj predstavitev seminarske naloge pristop), glas prvega režiserja spet zveni kot nek esej in ne dovolj kot del predstave same. Vprašanje, ki se mi logično postavlja, je, kako naj to gledam, da ne bom opazil vseh nezanimivih referenc in se osredotočil na tiste, ki res soustvarjajo nov uvid, nov privid, novo iluzijo.

Kvartet Heinerja Müllerja (v režiji Sebastijana Horvata) je bil paradni nokavt dvodnevnim mukam, ko je bil urnik poln kot živinski vagoni iz koncentracijskih taborišč po koncu Druge. Na velikem odru MGL-a so, domnevno zadnjič, v okviru konference IETM, postavili minimalno scenografijo, ki pa je sama po sebi, z vonjem in nasploh nenaključno sinestetiko vzpostavila dogajalni prostor kot zelo skoncentriran, čeprav v naslovnih vlogah spremljamo "le" dva protagonista. Izhodiščno silno dejstvo predstavlja, da oba predstavljata skorajda poosebljeno (in poosebljano) igro dveh izrazitih posameznikov, obenem dve popolnoma drugačni generaciji, dve magnetni prezenci, ki obračata naboj sebi v prid in sebi v draž, da bi... Glasba, ki je v ozadju, ima podobno vlogo, kot v indijski klasični glasbi tanpura, torej, intonacija in uglasitev, podlaga in rdeča nit. Zastavice, kot so razpela in zlata doba sakralne "tapiserije", pa za katolike prav freudovski efekt bogoslužnega kadila - vse to izgubi pozornost, ko se začne spopad dveh človekov, komedijantov, tragedov, institucij v malem; spor z gledalci; potem je tu še hrana in Maslowova piramida, ki se pritajeno kaže skozi hierarhijo akcij in mišljenja... Vedno je težko razgrajeno ocenjevati takšne predstave, ker so v veliki meri odvisne tudi od neomajne sposobnosti igralcev, da zgoščata svet na svojo raven in da svoje biti všivata v 3-D platno sveta, kot je danes. Njuni kostumi skorajda od baročnega včeraj, njuna publika tako zelo od danes, a taka, ki se gotovo oklepa neke tradicije, konvencije, če hodi "v gledališče po teater", njuna beseda ujeta v samoironijo, ki pa mora biti kot vsako koristno omalovaževanje najprej v obeh mejnih kotih, da lahko vmes frčijo strelice in fekalije - zavoljo ljubezni in zavoljo miru? Če se ne zmoreš prisiliti v vprašanje, se ti postavi tukaj, skromno rečeno mislim, da celo bolj ljudem, ki sploh ne poznajo gledališča in jih kot tako ne zanima.

[predstava/performance] Vladimir Stojsavljević - Tri elizabetinske tragedije, Prepovedano gledališče (r.: Dragan Živadinov) (1.del)

2008-04-20T23:06:00.000+02:00

Česa vsega si človek ne more zamisliti. Gromozanske množice pred visokimi zelenimi železnimi palisadami Gospodarskega razstavišča. Režiserja in igralca obenem, teleloga in še kaj, kako prisega, da smo/ste vsi naši, ki ste tukaj (in nihče ni kriv, da je šlo ven petsto kart za prostor z vsega dvesto sedeži). Ki se, vzhičen od tolikšnega navala, domala klanja množici, čeprav je vedel, da jih bo toliko, toliko preveč. Predstava nima ponovitve, je pisalo v občilih - ampak za nas je bila, nocoj, predstava uprizorjena še enkrat, in sicer takoj po izvedbi.
Tako sem mislil in nič nisem psoval časovnega zamika, ker sem ekspert v primeru kako zapraviti dve uri odvečnega časa. Ne bi pisal naprej, če se ne bi po tanki vrvi za perilo vmes prikradel ampak.
Ergo: Ampak ko so razdelili karte za takojšnjo reprizo, so se, že krepko poklapani, obrisani pod nosom zatekli v bližnje lokale ... Ostalo nas je šest ali sedem voljnih, ki smo še vedno upirali oči proti dolgi masi asfalta, ki je vodila do vhodnih vrat velike hale. Konstantno z mobilno opeko v roki je kartmojster končno izdavil: "Mah, pejte. Poskusite srečo. Baje še oni, k so že noter, nimajo kje stat."
Skratka, takole, za floretovo ost, pa nisem še nikdar prišel gledat kake predstave. Prvi plus. Sedel sem v tako čudni grapi med dvema vrstama stolov, da sem imel pravcato plesno ogrevanje, ko sem z očmi preklapljal med oddelki prizorišča. Drugi plus. Ponarejen občutek upravljanja z recepcijo, a komu mar.

PREDSTAVA::
Kako odmeva. Prvič slišim, da zvok v kaki gledališki predstavi tako nosi (in je veliko časa spričo tega tudi nerazumljiv, kot bi ga torzija oddaljenosti odvijala proč, jakost ali šepet, vseeno). Otroško majhnega sem se počutil, gotovo ne le zato, ker sem prvič prisostvoval kaki tovrstni predstavi. Orkester je začenjal s prologom, ki se ga ne bi sramoval sam Hilliard (v vokalnem ekvivalentu) v kaki kölnski katedrali. Da se ve ter izve, kje smo. Potem vsi občutki naenkrat. Mehaničnost gibanja, stalna katahrezična referenčna daljica med projekcijami in tekstom, govorjenim zelo razločno, zelo gledališko. Očitek, da nekateri počno nekaj z nogami in rokami, drugi se jih branijo in živijo v drugih naselitvenih conah. To ni več očitek, vsaj po nekaj minutah ne. Scena je konstrukt, ki bi lahko bil toliko stvari, kolikor gre mikrokaset med Zemljo in Sonce. Saj res, kamera z nekim varnostno barvno lestvico spremlja dogajanje iz centra in od strani. Projektor se na tračnem organizmu pomika in prestavlja AutoCAD izrisane rotirajoče se mehanokrožnice po zadnji steni, ki ni več stena, ko se začne predstava.
Danes sem se pletel okrog tega, kar se mi je ponoči sanjalo o tej predstavi. O enkratnosti dogodka, ki je vzpostavljena v spretno načrtovanem izostanku naključja. Malček soli na trdno izjavo iz samega sebe, da je to nekaj, česar še nisem videl in kar bi rad zelo kmalu preizkusil. Kdo dela z velikimi, zakaj veliki z majhnimi delajo velike? Kot Jordan in Chicago Bullsi devetdesetih? Kot Taras Kermauner in novorevijaši? "Huh, beats me".
Naposled sem vesel, da je takšno gledališče tako blizu mene. Ker mi daje neznane začimbe na mojo dnevni miselni krožnik, tisti iz postane menze preteklega.

[predstava/performance] ad1 --> Bertolt Brecht: Ukrep (r.: Sebastjan Horvat, i.: EKG); Matjaž Farič: Odpotovani (En partage)

2008-04-19T19:44:00.000+02:00

Torej, razjasnimo meglovitosti na začetku. V četrtek sem zamudil prvi del predstavnega sklopa Ukaz/Ukrep, ki ga je v ljubljanski Stari elektrarni pripravil dvojec ustvarjalcev, prvega koreograf Matjaž Farič, drugega gledališki režiser Sebastjan Horvat, v obeh polih stvaritve pa mesto glavnih agentov nosijo plesalci sveže skupine En Knap Group ali krajše - EKG. Zamudil sem torej Faričev del, po pričevanjih bolj plesno naravnan in po gledališkem listu sodeč je valovanje povzročal namensko nepripovedno usmerjen ples.
Kar pa se tiče Horvatovega dela ... Projicirano besedilo Brechtovega prepovedanega komada se v prevojih in zastankih kot virtualni grafit izpisuje na zadnjo steno. Nedomiselnost ne moti, ker se ujema s tistim, kar vidimo v nadaljevanju, izrabljanju in preobrazbi materialov, ki jih ljudje oblačimo nase, v zgovorni politični momentum. Da ne bom klasično nič-več-kot-le opisoval, plesalci EKG so me precej navdušili z njihovo fizično pojavnostjo, skupina je očitno tvorjena v nekem pretkanem kontrastu oblik in sinestetičnih sposobnosti premikanja publike. V glavnem, ne bi govorili o vsebini predstave, nismo tu zaradi pokvarjenosti --> poigravanje in obračanje simbolov na delno abstraktni ravni je že precej dlje od zadnjega učnega komada, ki ga je na svet spravil Sebastjan Horvat. Zato je vse skupaj tudi veliko bolj všečno, okej, sovisnost je šla žvižgat rakovicam nekje po prvi četrtini, ampak se je obdržala nad vodo, izplavala z energično rdečo Turkinjo, po preprogi cepetaje. Zakaj s o potrebovali fizično nagoto? Zato, da je material izpadel nepomemben? To se je zgodilo že prej. In še nekaj takih podvprašanj, za katere zdaj ne najdem časa.
V petek sem se naslonil na os kolesa in se priguncal do Plesnega teatra Ljubljana, kjer so številčni francoski plesalci skupine Coline s koreografskim deležem Matjaža Fariča uprizorili relativno kratko, povsem eksperimentalno plesno osredotočeno predstavo. Cikal sem, ko sem se po dolgem času znašel v okolju, kjer nisem svoje biti posiljeval s pričakovanji, niti plesalci niso tega niti v najmanjši meri sprožali v meni. V neki nenavezanosti na čas so se postavljali pokonci v stebre luči, v stebre ali kvadrate, in izgledali so neobremenjeni s svojo povednostjo, ne tako zelo v tistem svetu, ki se ga da skompletirati v kaj tretjega in ni nujno vezan na ples. Njihovi obrazi so sijali, izžemali so se v znoju, objemali v skupnem hotenju. Pri nekaterih bi si res želel več fizične prisotnosti, ker so se vmes občasno vzredile lahke segregacije prezence. Drugače pa so jim dobro pripomogle razpostavljene profilne luči, stalno sem seveda pričakoval, da se bo ena plesalka, ki je sedela v avditoriju, priključila dogajanju znatneje kot samo z nekaj baskovskimi stavki, iz katerih so vrh vsega še malo norcev obrili. Navzlic dovršenosti v majhnosti sem na koncu pomislil - govorili so v semantično dokaj osvobojenih telesnih premikih, a če bi imeli še svoj temelj in svoj cilj v klasičnem smislu, bi to poslabšalo ali oplemenitilo izid?
Konec aprila in začetek maja bosta očitno spet namenjena plesnim (per)mutacijam misli.

[predstava/performance] W. Shakespeare - Tit Andronik (r.: Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana)

2008-04-12T23:24:00.000+02:00

Preprosto treba se je sušiti, kot po Conradovem Srcu teme, kot po Angelskem srcu Mickeyja Rourkea, kot po zelenem srcu nadležnega Johna Carpenterja. Takrat se mora môra izpremeniti. Prepoln sem še vtisov, obojih, oberoč držeč se za črke in pisalo. Več v nekaj dneh.
EDIT: Alora, zdaj sem priblizno prespal vso doživljajsko ceremonijo. Zdaj lahko povem kaj več, a še vedno ne preveč, da boste sploh šli gledat ... Sicer pa je vseeno, pri predloženi predstavi veš, kaj se bo zgodilo (saj Shakespeara res vsi poznamo, mhm), ali ni ti prihranjena nobena podrobnost iz življenja trenutkov, razposajenih - na odru.
Godba, skupspravljena od Alda Kumarja, daje ciklični podton dogajanju, ki vmes hvalabogu krene drugam, se vrača, na novo zapira in razpira s prikritim mojstrstvom režije. To je sploh eden najbolj prikritih, pos festum kronanih vtisov s te predstave. Drugo je gotovo, kako prvič v ta zvok himnične gotske spevnosti svoj glas zaseje Jernej Šugman, igraje glavnega protagonista tragedije, rimskega vojskovodjo Tita Andronika. Kot bi bil od zmeraj tam, v tistem golem svetu z enimi vrati in ogromno krvi. Kri nasploh preide v polje dostikrat predvidljive estetike - malo je nerodno, recimo, poigravanje z merjaščevim kožuhom nad truplom Bassiana, a samo dotlej, ko je izdvojeno iz toka dogajanja, ko uspeš za nekaj sekund pogledati nazaj v resničnost. Predstava namreč gradi na tem, da te v povečani viskoznosti posrka med svoje grozljive razsežnosti. Še sam ne veš, kdaj se valjaš v mesnatih poljubih, ki so bolj trganje jezika; v krepkih božanjih, ki so bolj krvavo otipavanje z odrezanimi udi - naj ne nadaljujem. Torej, temeljno vprašanje - kako se ta bolezenska klecavost sprevrže v smisel? Po eni strani, z znatnim vnosom komike, toda ta ne nazdravlja pijanemu režanju vsevprek, ampak blaži rane, četudi navzven to sploh ni njen namen. Prihaja v najbolj srednjeveških prizorih mučenja in ga sočasno podaljšuje in zanika. Treba pa je omeniti tudi mestoma neulovljivo osebnostno raven glavnih nosilcev dogajanja, kar je, v metajeziku povedano, lep poklon navzočih igralcev igralski ter gledališki umetnosti. Zaradi takšnega zganjanja duhov se splača iztrgati iz droba desetino mesečnega zaslužka (ker smo ravno v času velikih delavskih demonstracij in recesije). Kaj pa bi na to rekel stavkajoči na pločniku?

[predstava/performance] Vladimir Sorokin - Led (skupinsko branje s pomočjo domišljije, Novo riško gledališče, Linhartova, CD)

2008-03-24T12:46:00.000+01:00

18. marec 2008, Linhartova dvorana izgleda kot antični oder, napol kot Štihova, krogotočna dvorana, napol kot boksarski ring, kjer se bo razbijalo z besednim nasiljem. No, v glavnem, na štirih straneh odra so postavljene tribune, nihče ne sedi na "rednih" stolih v dvorani. Rola se nek SND-jevski pop, nimam pojma, lahko da je beloruski ravno toliko kot latvijski. Čeprav se pozna razlika v jeziku. Ni važno. V središču odra dvorane se bo v nekaj trenutkih izrisala tretja inačica postavitve Sorokinovega Ledu, skupinskega branja s pomočjo domišljije, kot to gledališko formo imenujejo režiser Alvis Hermanis in njegovi pajdaši. Obstaja bel krog na tleh, po robovih so geometrično dosledno razporejeni sedeži za igralce, na njih nekakšni popisani fascikli in skopa gručica rekvizitov. V bistvu samo neke krpe za brisanje tal...
Čudno je sedeti na odru in obenem ne biti zares na njem. Kot neselektivno spolno vedenje najstnica, pri Anakreontu.
Pridejo igralci, takšni, da bi jih gledal celo uro in niti malo podvomil v njihove sposobnosti. Razdelijo albume, albume s sekvencami iz fotografij, ki naj bi pomagale dojemati zgodbo. Jezik se bo sicer prevajal po slušalkah, ampak to je pa res čista kastracija. Tembolj, ko slišiš glas simultane prevajalke, naposled se še tega navadiš in daš slušalke nazaj na glavo, da ne bi kaj zbežalo mimo, po stopnicah in popolnoma ven. Vrstijo se navidezne scene, z zelo malo orodji, bolj so orodja delujoči, tudi njihovi "kostumi" so na meji z najbolj pouličnimi kavbojkastimi športniki. Kakšni ljudje!? se sprašujem še dolgo po začetku. Kje živijo!? pa dolgo po koncu. Govorim o vlogah in o zasebnostih. Iz dela poskakajo, ena za drugo, drobne umetnosti v virtualnem dogajanju. Ko se konča prvi del, se mi zdi kriminalno, da mora biti še drugi, ker je že ta čudaško dokončen. In vse so materialne oznake, o onkrajnih nima smisla kvačkati.
Drugi del. Porno stripi, skupaj z njihovo nevsiljivo nasprotno referenčno točko v akciji. Novi albumi, naključne stare slike, ne povsem režirano razletene po kaširanih straneh povojnih ovitkov, platnic, celofanov. Na odru nastaja ena za drugo, režiserska domislica, ena za drugo odvečna podvaja, utemeljuje, kar lebdi v zraku. Zato se prej jekleni klin zmehča v težak, prilagojen svinec. Gmota vseeno ostaja. Dolg aplavz, kot da roke niso naše. Težko se je vzporediti z zgodbo ezoterike iz Tunguske, ledom, izpovednimi pedofilijami, seksi sovjetski kurbadami. Ni nemogoče, to je eno.
Se še urim, kako opisati take stvari. Ampak sem vesel, da sem videl te Latvijce v Ljubljani, zelo vesel.

[zgoščenka/CD] Toumani Diabate - Djelika

2008-03-10T00:38:00.000+01:00

Trije virtuozi, vsak v svoji koži ali na svojem lesu. Keletigui Diabate na balafonu, Basekou Kouyate (ki je ravno lani posnel svoj prvi solo disk) na ngoniju, najbolj renomirani med njimi, Toumani Diabate, na prečudoviti kori. Kot bi vedeli, kdo je komu spremljava, kdaj se stanje obrne, kdo je komu struna in kdo komu drugemu metronomsko uho, se sprehajajo skozi nekoliko jazzovske improvizacije na svojih tradicionalnih glasbilih. In kakšna imenitna svirala so to! Človek bi pomislil, da so primitivni materialni sadovi človekove volje do zvoka preprosti, pa so, četudi nekateri od teh res enostavni (izvzemimo vsaj koro, ki je vse prej kot to), vsi instrumenti neomejeni v svojih izraznih goščava in poljih. Celota govori o pomenu drobnih nasprotij, subtilnih preskokov, rahlih razkorakov in popolne predanosti vzajemnosti. Prav po mušketirsko so me redno presenečala Toumanijeva sodelovanja z mnogokaterim izvrstnim solistom (kot je vsekakor v prvi vrsti on sam).

Melodije pokažejo v sebi tok, ki bi ga lahko vzporedili z nekaterimi repeticijami klasične glasbe, pa spet oponašajo brnenje polno prebujajočega se mladega človeka, melodije ne spreminjajo radikalno in puščajo ogromno bibavičnega pasu za plimo, ki jo dodaš s svojim razmišljanjem, domišljijo, trkanjem peta ob tla in prstov po prsih. Zaradi takih ploščkov imajo glasbe sveta še zmeraj svojo nadzemeljskost, vsaj ob redkih vrhuncih. Zahvala trem mojstrom, z drobno pripombo, da je CD odločno prekratek.

[predstava in koncert/a performance and a concert] Taiko bobnarji - Za Ondekoza (CD, Gallusova)

2008-02-23T23:43:00.000+01:00

Spremljal me je mit, da so na prvi nastop v Združenih državah, ki so ga imeli v Bostonu, prišli naravnost z istodnevnega bostonskega maratona. Po tem, kar sem videl in slišal nocoj, verjamem vse, kar mi prodajo, z obrestmi neumnosti ali nekritičnosti vred.
Vtisi: ženska je držala moški ritem; spet še eni tujci, ki se učijo slovensko za osnovne pozdrave in poslavljanja/predstavljanja; borba z bobni je bila spektakel telesa in njegove bitke s seboj; zaželel sem si selitve pod bele brke razkošne Fudžijame, da bi tam do konca uril smrt za življenje; osrednji boben je imel poslikavo, ki je izgledala kot tri sence in ostro, trikrako rezilo naenkrat; treba je torej rezati pokončno, strah je lahko tvoj zaveznik; zakaj so jih premagali pri Okinavi?; vzeli so nas kot del celote, ki ga spoštujejo - je tu kaj nenavadnega?; itd.

Skratka, DVD je bil 30 evropskih, te veličine je, žalibog, moja listnica že zdavnaj izbrisala iz spomina; do kolosalnih, estetskih, malo na Piranha (nemška world music založba) font plakatov so prišli očigledno drugi navdušenci prej od mene; ampak zdaj se vrača sezona maratonov in preizkušenj - in ta energijska atomska bomba v Gallusovi dvorani je pravšnje vezilo. Skečem in všečnostim navkljub - pa so bili tudi srčni in ljubki (evo, ni me več strah te besede)!

[zgoščenka/CD] Zlatko Kaučič - Round Trip

2008-02-23T13:10:00.000+01:00

Slovenski eksperimentalni tolkalec svoje čudi, izseljenski Zlatko Kaučič, letos praznuje tridesetletnico svojega obstoja, pa mi vendar ni v vseh teh letih, odkar sem na raznih točkah zasledil njegovo ime, ni padlo na pamet, da bi vzel na iglo kako ploščo in si ga pobliže predstavil ušesom. Tudi na nekaj svežih koncertih nisem mogel prisostvovati, pa sem v knjižnici nabasal njegovo "krožno potovanje" iz leta 1994 in se pustil razmajati.
Vsekakor me je nepretrgano, od davnine dalje sram slabega poznavanja slovenske eksperimentalne in/ali jazz scene. Zlatkova plošča je na moj nadaljnji interes nalila gostega, kmečkega gnojila, da se bom zdaj pustil zapeljevati še kje, še dlje.
Na tlačenki stoji šestero skladb, ni mnogo dodanih samplov, večji del poslušamo bobnarjev (Zlatkov) bizarni dihalni cikel, ne skozi sapnik, marveč skozi dotike open in cingljavih, piskavih pripomočkov. Obenem me je sprostilo in nabilo, ujelo moj dan, nagibajoč in medel, ne da bi se počutil zapeljanega v planjave sanjave depresije. Nekaj na moč razveseljivega je v tej biksariji, ki jo sproži tok poigravanja s tovrstnimi glasbili. Zlatka priporočam, bolj kot kar nekaj reči, o katerih sem pisal nazadnje.
Tole spodaj ni posnetek ovitka plošče, očitno, ker ga nimam.

[zgoščenka/CD] Orchestra Super Mazembe - Giants of East Africa

2008-02-09T21:08:00.000+01:00

Pridobitev poletne londonske eskapade. Stoji, stoji, sredi londonskega severnega predmestja Stern Music UK, s šibečimi se policami od žmohtne glasbe črne celine. Kot bi prišel v Slovenijo in zavil v povprečnega Müllerja na Čopovi, toliko so tam premogli samo afriške glasbe. Z majhnimi, premišljenimi koraki je cedejka polepšala preostanek mojih dni v črnskem delu mesta.

Ko sem prišel domov, sem jo uporabljal za fizične vaje, za norenje, za mirno čakanje, za krneki vmesne ure, za vse scela in obilo. Sedmi komad, "Shauri Yako", je od Sahare navzdol marsikje še danes velikanski hit in pravi integracijski moment. Če ne bi glasb sveta začeli bolj intenzivno odkrivati šele z angleškimi Marco Polo kloni (Peter Gabriel, Paul Simon) in kakimi drugimi sodobnimi pop raziskovalci, bi bila ta zapeljiva črnska rumba (ali kaj že) prav lahko tudi naša glasba iz radia, neumorno gibanje bokov in ponavljanje napevov v zaspani osrednji Evropi. Evo, to je ta plošča, za ožarjena zbujanja, za adrenalinske nočne izlete, za sukanje volana po dolgočasnih asfaltih... Mogoče je samo za ljubljenje preglasna. Priporočam za vposluh.

[zgoščenka/CD] Robert Miles & Trilok Gurtu - Miles Gurtu

2008-02-07T22:56:00.000+01:00

2004. Zajeti toliko raznih podzvrsti world fusion-a, kot jih je povohal Trilok Gurtu, je že cel logistični problem. Učarano hitroprsti indijski tolkalec je seveda snemal že indijsko nacionalo, se bratil z grioti s črne celine, skakal po živcih hladnemu severnjaku Garbareku, prepeval z maroškim multiinstrumentalistom - na tej plošči pa je drzno zajahal tudi žrebca iz koaksialnih kablov, ki se mu reče elektro. Elektronska glasba in indijski zadah? Človek bi rekel, da bomo zagotovo dobili kakega izmed turbo-Nusrat albumov ali pa kvečjemu remiks plemenskih, prvinskih zvokov, lepo zapakiran v kaki Audiofarma potiskanki. Kompilacije neznanih, scela neuporabnih skupin od širnih koncev in krajev sveta se dandanašnji bogatijo z didžeji dvomljivih sposobnosti, dobimo pa tako razstavljeno, poceni ritmizirano in ponavljajočo se glasbo, da bi človek od sramu nikdar več ne pogledal v skledo world fusiona.

Redka izjema, pa še to z nekaj topimi rezili, je kislinsko obarvani album Miles Gurtu. Iz naslova je jasno, da sta si dlani stisnila elektronik Robert Miles in prej omenjeni, energični Trilok. Natančna obdelava pesmi predrugači sleherni tolkalski zven v drug register - za trenutek poslušaš nekaj udarnih basov na Marcusa Millerja, potem zaideš na pota ležerne podlage Michaela Brooka, v dosledni, kiselkasti "acid", v planarne poskuse Stevea Roacha ... Sladko pa je ob vsem pojesti tisti pravi, žgoči in po vsem telesu trzajoči razlomljeni Gurtujev tolkalni impro. Trga, odbija, lomi - in potem dolgo čaka. Občuti se, kot da ve (vesta), zakaj dela (delata) premor v valovanju. V mojih očeh ena bolj posrečenih staro-mlado kopulacij.

[zgoščenka/CD] Tinariwen - Aman Iman

2008-02-03T20:32:00.000+01:00

Poosebljena skupinska pentatonika, ki se vozi naokrog v dolgih, visokih ISUZU džipih; glavni pevec izgleda kot saharski bratranec bivšega kolumbijskega nogometnega kapetana, slavnega ogromnolasega Carlosa Valderrame; ostali izgledajo, kot pač izgledajo žilavi puščavski jezdeci kamel - oviti v rumeni pesek, svetle halje in bele turbane. Samo ta razlika je, da se vsake toliko umaknejo v oazo in najdejo priključek za električne kitare. Potem je vse kmalu jasno.
Gibljejo se na meji med magrebskim svetom in zrnatim obličjem največje puščave na svetu, Sahare. Kot skoraj vsa glasba iz tega konca, imajo tudi oni precej močno zvezo z Malijem, zakladnico tovrstnega bluesa. No, Tinariwen so pravzaprav bolj rock banda s kameljim ritmom rokenrola in političnim angažmajem.

Njihov zadnji CD sem zaenkrat več preposlušal od onega prejšnjega, čeprav se stroka potiho repenči, da je prvi še slajše spečeni proizvod njihovega posebnega občutka za ritmiko. Na albumu "Aman Iman", kar bi v prevodu pomenilo nekaj podobnega kot "Voda je življenje", se razigravajo z izpovedmi, z upornostjo, z oblastnimi plesnimi nažiganji, ki pa ne stavijo toliko na hitrost, kot kakšna romunska ciganska goslanja - ukvarjajo se bolj z lovljenjem občutka, instinkta znotraj taktov, gonadnega plesa v poltransu, ki drži pokonci vsak njihov komad. Pa je lahko še tako razvožen po dolgih kolesnicah, narejenih pod nepopustljivim soncem.

Objavljam tudi kratek dokumentarec (via TvojaCev):

[film/movie] Chad Friedrichs - Jandek on Corwood

2008-01-26T10:21:00.000+01:00

2003 je leto, v katerem Jandek, obskurni, kultni in popolnoma neulovljivi teksaški brenkalec še ni imel nastopov v živo. No ja, vsaj tako izgleda iz tega psihološko napornega dokumentarca, ki skoraj docela temelji na kanapejskih pričevanjih vpletenih posameznikov. Možakarja ni nihče od vrstečih se imen, vse po vrsti sami uredniki glasbenih revij, radijskih postaj in kritiki, nikoli videl v živo ali se z njim pogovarjal, razen dveh: neke zmedene mlade novinarke, ki jo je srečno naključje privedlo na pivo z njim, vendar se ni uspela v pogovoru niti dotakniti njegove glasbe, ker si "on" ni pustil; drugi je bil John Trubee, ki se je z njim pogovarjal po telefonu in uspel ugotoviti podatke, ki so selekcionirani, da bi okoli Jandeka ustoličili neprebojno auro enigme - skorajda mita. Za vmes - Jandek se izgovarja [Džendek], tudi to zaradi psoebnega razloga, ki ga izveš v omenjenem telefonskem pogovoru. Corwood Industries je "one-man" založba, ki preprosto domuje v poštnem predalu v Houstonu, skrivnostni pošiljatelj, Jandek, pa oskrbuje alternativne postaje in revije s svojimi izdelki, ne da bi izdal kanec svoje identitete ali napisal na ploščo kaj več od naslova in seznama pesmi. In to je dejansko to, brez kakšnih grafičnih sladil, fotografije naslovnic izgledajo, kot bi jih posnel v dobi Hooperjevega filma Texas Chainsaw Massacre... In tako dalje. Kdor bi rad poskusil brcniti v glasbo, kot je še ni zaznalo njegovo tankočutno, v zvok sam zaljubljeno uho, naj torej išče tukaj.

[zgoščenka/CD] David Murray & The Gwo-Ka Masters - Gwotet

2008-01-26T00:09:00.000+01:00

Slišal sem, kako noge ne izdržijo svojega običajnega posvečenega miru. Križanke so jim z nasprotjem med zvočnostjo in stabilno nereaktivnostjo publike dale dodatnega ognja. Peč se je razbelila in, jebiga, ni bilo več poti nazaj. David Murray tako ali tako spada med meni osebno ljubše saksofoniste, ker svoje glasbilo za moja ušesa jemlje malo manj samoumevno ter predvsem manj razpuščeno jazzersko kot kdo drug. Navdahnjen z dušo velikega Archieja Sheppa in organsko nadražen s sestavinami srednjeameriških otoških godb - tukaj v mojem sukljalniku CD-jev torej ravnokar bruha njegov Gwotet. Album, ki ga je posnel s kreolskimi bobnarji, Hamidom Drakeom in bogve kom še, prehaja med solističnimi izumiteljskimi pasažami, kjer David Murray tako pihne v svoj S, da človeka za trebuh prime silovita ljubezen do tega instrumenta; potem so tu ritmične podlage, ki jih Kiavue in Ladrezeau spretno priganjata do trdih open orgazma; nenazadnje pa še funky dodatek k celotni obleki, ki ga je nekdo spretno primešal v vso to nalezljivo plesno muziko. V medijih tlačenko klasificirajo kot svobodni jazz (ali terminološko ugnezdeno - free jazz), toda vsakemu zvestemu poslušalcu, ki se bo spustil v jedrne skladbe in občutil premikanje telesa pod razjarjenim poskakovanjem te glasbe, se bo zgodba koj obrnila v drugo, ne tako "težavno" zvrst.

[predstava/performance] Phillip Ridley - Vincent River (EG Glej; ŠKUC)

2008-01-20T22:31:00.000+01:00

Odločil sem se, da bom pošten do svoje želje in do kolega obenem. Drugega ne morem dodati kot to, da se je izplačalo. Že kar nekaj časa nisem videl ljudi, ki bi se jim na odru posrečilo biti tako pri stvari in tako prefinjeno podirati predelne stene, ki so se zgradile med realizmom in pouličnostjo in - majhnimi velikimi zgodbami. Kot da mora nekaj manjkati, da je ostalo vredno izpostavitve.
Glavna igralca in poslušalca, oboje vestno izmenjaje se, Zvezdana in Jure, sta imela v sebi variacije, skrajnosti in slike. Včasih sta jih porezala malo prehitro, a ni, da bi zaradi tega manjkalo karkoli bistvenega. Preprostost zgodbe. Vtis je šepnil, da se da tudi drugače.
Scena je ostala, premiki so se zgostili, čeprav se nedvomno nikdar niso pretirano razširjali, ampak tukaj ni mogoče preveč drobnjakarsko govoriti o vmesnih poljih čustev, ker besede še niso poklicane za to.

[predstava/performance] La La La Human Steps - Amjad (CD, Linhartova)

2008-01-18T23:08:00.000+01:00

Včeraj je bil izjemno izčrpljujoč dan, tako da mogoče ni ravno med najbolj poštenimi odločitvami v življenju tista, ki me kliče k reflektivnemu popisu včerajšnje predstave v Cankarjevem domu. Plesna predstava, natančneje moderni balet v razvlečeni zmesi videotehnike in žive komorne glasbe na odru samem. Po predstavi je Bojana Kunst vodila, po nekaterih izvlečenih odgovorih sodeč, zelo zanimiv intervju s koreografom in tremi od petih plesalk (plesali so še štirje moški, poleg njih na odru dejavno udeleženi še pianist, dve violinistki in čelistka).

Na zelo neposredno postavljeno vprašanje zmedene starejše ženske iz publike, češ, če bi se dalo vsaj v nekaj besedah nakazati sporočilo predstave, izhodiščno idejo ali telepatijo, po kateri naj si raztolmačimo "pokaži-kaj-znaš" - je koreograf cinično odsmejal odgovor, da se sprožilec zanj ne skriva v sporočilu ali zgodbi (ker je pripovedna barva očitno že precej bogokletna), marveč v strukturi. No, o tem bi se dalo dosti razgovoriti. Videoposnetki so, projicirani na okrogla platna, marsikdaj naravnost grobo zmotili nastajajočo napetost v pravkar uresničujočem se plesnem spočenjanju toka. Plesalke so na razgovoru govorile, kako jim koreograf pokaže njihove koščke, ki si jih posnamejo in se nato učijo plesati tudi preko videokaset. Ne razumem, niti malo, kam tukaj pes (Lock) moli svojo garjavo ekstremiteto.

In potem debata med nami, kako ti na hrbet spleza 16-tonska utež, ko se zaveš, da te ima kompleks predstave za butastega. Preveč butastega. Pogovor z nekaterimi "plesnimi" ljudmi, ki jih poznam, je samo še zapletel tvor, ki se mi je naredil od vseh vprašanj.
Koraki se v členkih nožnih prstov dotikajo svetlobnih hitrosti, da bi z njimi človek zgradil žive baterije in na njih poletel do roba našega sončnega sistema, tudi drobni delčki medsebojno igrivih erotičnosti ustvarijo v sebi čudežen opsis, ki izhaja iz nage, čiste slasti plesa. Ampak ko ni govora o kodu, skozi katerega naj mi bo jasno, kaj počnem tukaj, ko sedim in na vse kriplje sopiham za vzroki, zakaj še nisem šel... Je težko spet priti nazaj, sedež je topel od neznanega razočaranja.

[zgoščenka/CD] The String Quartet Tribute To Dream Theater

2008-01-02T18:39:00.000+01:00

Frišno kot frišno evropejsko mleko v plastičnih steklenicah. No, letnik je letošnji, plošček pa se ukvarja s predelavami, ali bolje, godalizacijami nekaterih uspešnic progresivnega mastodonta, skupine Dream Theater.
Godalci so zanimiva, čeprav ne nepričakovana variacija del Dreamov. Nekateri komadi se v tej, strogo klasično strunsko navdahnjeni intepretaciji, izboljšajo v primerjavi z originali, ker v dosti originalih dodatki sintetiziranih dolgih tonov in samplerskih godal delajo en sam velik kič iz skladbe. Je pa skoraj tako, kot če bi poslušal Glassov post-festum vkupspravljeni O.S.T. za prvega zvočnega Drakulo. V nekaj trenutkih se kljub očitni notni podobnosti oz. enakosti čisto odlepijo od izvornega dela in postanejo samostojna enota. Rezultat je velika zmeda v glavi. Zakaj so pisali DT-jevci glasbo, ki se toliko bolje ali vsaj neizsiljeno manifestira v godalnem četvorčku? Nimam še odgovora na to.

[koncert/concert] Antonio "o' lione" Matrone & Tammuriata di Scafati; Marzoug (Cankarjev dom, Linhartova)

2007-12-09T11:36:00.000+01:00

Eden razraščenih večerov razigrane/uigrane glasbe sveta. Najlepše je dejstvo, da ne veš, kaj bi zamudil, če te ne bi bilo. Vmes, med koncertom, sem se parkrat spomnil, sploh v drugem delu, ko je oder zasedel alžirski konglomerat Marzoug, na en stavek iz nedavno prebrane mlade dramatike: "Če se crkava, naj se crkne - vrti!" Stavek pripada epopejsko dolgi komediji Mrhovinarji Obrada Nenezića, Črnogorca, da me ne bo kdo pocukal za avtorske pravice. Točno ta stavek je bil geslo obeh včerajšnjih nastopov, ne nehaj tam, kjer vsi mislijo, da se je šele začelo...

Prvo uro in petnajst minut so izvrstno prepleskali v svojo melodiko Napolitanci. Slika spodaj sicer ni pravi prikaz - ne izgleda ne števila izvajalcev. So bili kar normalno odeti, kar se tiče zasedbe, pa... Vodja skupine, Antonio Matrone ali "o' lione" za prijatelje je ob svoji levi imel še migotajočega oblinčka, malo starejšega tipa z izjemnim glasom, poleg njega še dva harmonikarja, eden na organettu in drugi na bolj standardni črnobeli klavirski, na koncu vrste pa sta bili dve ravno prav nakurjeni mladi ženski, zadolženi za raznorodni postranski cigumigu á la kastanjete in predvsem plesne vložke. No, pri opisih se pa res ne bom nikoli naučil kohezivne jedrnatosti... Stari polpleško, ki je bil v glavnem osrednje pevsko resonančno telo, je imel prav izjemen glas, nič manj bradati "organettar", ki je vmes poprijel še za neko predirno zvenečo pastirsko svirel, po malem so se v petje vključevali tako ali tako vsi, tudi "lev" Antonio s svojimi polka žvižgi. Meni nič, tebi nič, so vse svoje komade najavljali kar v italijanščini, češ, da je to njihov edini tekoči tuji jezik. Plesalke so uspele privabiti na oder celo dva plesalca, čemur se je Antonio v svojih govornih vložkih še dolgo potem smejal in čudil. No ja, saj si v Linhartovi, kajne... Punce, mogoče ne ravno več v dvajsetih, bolj v zgodnjih tridesetih, ali pa tudi - kakorkoli, punce so si dale duška, in to brez grimasnega napenjanja. Pravi užitek jih je bilo opazovati. Dolg aplavz.

V drugem delu koncerta, ko je ukaželjni, a časoomejeni narod začel izstopati iz zlatega voza, saj veste, opravki, otroci, psički, pa nismo planirali, da bi se to kaj zavleklo pa se nam razplastevajo otiščanci na sedalu... Sem se naučil, da me moti le še za tren oči - potem se spomnim, da ni nikoli pametno siliti človeka in da - no, pa smo že pri glavni temi. Alžirci so očitno pridobivali na veselosti in slavnostni, v nedogled trajajoči zanesenosti, z vsakim, ki se je vstal in zapustil dvorano. Njihov dudač z dudo v obliki risove/leopardove/gepardove/kajjazvemkaj glave, ki je ušesca dvigala in spuščala, odvisno koliko zraka je imela, je dal prav rezek hipnotični podton orkestriranim bobnom in spremljevalnim napevom. Na koncu se smejoči se Alžirci niso mogli posloviti in so šli med publiko in kar na sredi avditorija odigrali zadnjih 15 minut koncerta. Kar se je kradoma priglaševalo k večeru v prvem delu z Italijani, so dovršili in prekoračili Alžirci - čisti trans. Kolikor si ga kdo v CD mastodontu dovoli, pač.

[predstava/performance] A.P. Čehov - Ivanov (Katona József Színház, HUN)

2007-11-21T23:32:00.000+01:00

V Drami je bilo spet večerno slušalkanje. Z brezžičnimi daljinci po žepih, čudnimi tipi s slušalkami vseokoli (še vsi ostareli lavreati so izgledali, kot bi padli z Enceladusa), dvojezično tolmačko na oni strani povezave in... No, čisto vsega niti nočem blekniti.
Madžarski igralci imajo peklenski ritem in demonično fizično pripravljenost, o tem sem se lahko že večkrat prepričal. Ali pa samo tako dobro promovirajo svoje nadarjene cone. Vedno obstaja eden, ki razčetveri sceno, ki ne more niti do stola, ne da bi vmes trikrat počil po riti, kogar ima pač pri roki in salamensko trajajoče kušnil neko staro Anfiso v kotu... Pravi bengalični ogenj, ki ga, naključje ali ne, tudi nosi njegov lik, Borkin. No, pustimo trenutke fascinacije.
Ivanov se vseskozi pretvarja, da ga morajo vzpostaviti drugi, kar mestoma deluje, tu in tam, pa kar malo zbeži izpod nadzora. Manjši liki z genialnimi dotiki ozračja res pomembno oživljajo skupinske prizore, ampak vseeno ostaja splošni vtis, da si vsi nastopajoči ne upajo vzeti sekunde predaha, ne upajo ostati brez svojih kretenj in natančno časovno domišljene akcije. Ne bom pozabil trenutka, ko gre Saša, ki slabo skriva svojo zagledanost v Ivanova, z licem za njegovo roko, točno v trenutku, ko se on spozabi in jo za tren očesa pogladi po obrazu. Ampak tudi za to ni nobenega prostora. Kot bi pred njima po nepretrganem krožnem tekočem traku potekalo svetovno prvenstvo v hitri hoji na 25 (ali koliko) kilometrov. Skratka, zaradi vseh vzpostavljenih fizikalnih vzmeti in gibalnih količin je prostor za čustva scela zamejen.
Odmoru ne sledi nič "boljša" slika. Ritmu za moje skromno vidno čutilo ne umanjka nič zaleta, nič kresnjene bukseljnosti se ne izgubi, ampak sama na sebi izgubi pomen. Parada, šarada, rošada, poroka. In tudi iz tega, da bi se nekdo iz dokončne apatije rad ustrelil, hočejo briti norce. Več njih. Kar pa ni nujno slabo, ampak... Dobrega razmisleka vredno, to je bilo včerajšnje uprizarjanje prav gotovo, prav tega vredno.

[film/movie] Apichatpong Weerasethakul - Sang Sattawat

2007-11-14T11:45:00.000+01:00

Slovenski prevod naslova je Sindromi in stoletje, čeprav nimam niti najmanjših možnosti preveriti, če je to samo prevod angleškega prevoda ali dejanski pomen "fraze". Režiser ima pa tako čudovito nenavadno dolgo ime, da sem si ga v trenutku zapomnil.
Nit filma se odvija nekako nepovezano in na toliko koncih, da nehote pomisliš, da je človeku nujno potreben en dober dramaturški lok, da ga napne in ga prav po Dianino sproži skozi platno. Ampak - hec je v tem, da ta film pravzaprav noče imeti jasne zgodbe in to do te mere, da se najkasneje do polovice filma sprijazniš s podobami (ki naj bi bile delno tudi iz režiserjevega otroštva, mama in oče sta bila namreč oba zdravnika), ki imajo vsaka zase, vsaka svoj alikvotni ton, svojo barvo. Barve se gibljejo med sterilnimi, šelestečimi krili medicinskih sester in tropsko (a rahlo pastelno) zelenimi barvami trave okrog Budovih kipcev, prodajalcev orhidej in čudovitih pritličnih hiš, ki izgledajo kot ena sama velika terasa.
Majhni ocvirki v smislu kadra, kjer tipu od nekaj sramežljivih poljubov nabrekne cela vitaminska palica; potem tisto dvakratno ponavljanje istega prizora z menihom, ki bi si s svojo zgodbico rad pribarantal zdravila; pa starejša "zdravnica", ki zajebe prijem za zdravljenje čaker, ker je že malo pod vplivom OH skupin - to pa samo zato, ker bi bila rada zvečer za na TV oddajo sproščena; zastrupljenec z ogljikovim monoksidom, ki igra tenis sredi bolnišnice...

Slike so same zase izjemno zgovorne, sicer ne razumem popolnoma vsega kulturno zgodovinskega ozadja, a po vseh miselnih procesih, ki jih sprožajo ti kolažni prepleti, se vse zdi kot tok sam zase, ki ga je sposoben prebaviti vsak po svoje, pa vendar ne vsak popolnoma drugače od "soseda". Med gledanjem sem imel visoko vročino, a to omenjam samo zato, ker sem bil kljub fizični nezmožnosti sposoben pojesti vse, vse tja do končne masovne aerobike za amerikanizirane srednje-Indokince.

Mogoče je kriva fragmentarna narava režiserjeve zamisli, mogoče pa je to področje, na katero film v taki maniri še ni posegel... Vsekakor bi lahko bil po ogledu močno zmeden, pa nisem bil. Vse je bilo skladno v njem, kot je skladno v biotopu gozda mangrov - tisoč slik in življenj, ampak nezavedno si izbiraš svoje povečave.

[film/movie] Gus Van Sant - Paranoid Park

2007-11-12T23:49:00.000+01:00

Gus Van Sant je eden tistih, ki so se rodili med leti 1950 in 1960. To je, vsaj glede na moje starše pa še na nekaj ostalih osebkov, polnih zagonetnih protislovij, čisto posebna generacija. Seveda, tudi vse poznejše so, vendar name osebno imajo (sploh do 1955) ljudje čisto poseben učinek. No, to zgolj kot neposrečen uvod.

To je bil letos že moj tretji Liffe film, torej sem svojo lansko kvoto že presegel za enega, pa se je stvar komaj dobro začela oz. še ni prilezla do svojega Gaussovega kuclja. Prvi, ki je bil nek neodrasel in nesamostojen hommage s srd netečimi kadri, ni vreden posebne omembe. Drugi je popisan v prejšnjem "prispevku". Tretjega, torej "preganjavični gaj", sem si v žlahtni družbi prekinkal včeraj.
Zakaj prekinkal? Zato, ker je to na filmu prehitro odraščanje, o katerem ne želim nič vedeti, ker glasbena podlaga izgleda kot last.fm kovček priljubljenih režiserja (ali nekoga iz Max Payne bullet time ekipe), ker so očetje groteskni bajkerski Horaci z jakuza grmadami tatujev, mam ne vidimo v obraz, smrklje so slaboumne ali neprivlačno (ne)samozavestne (in vmes med tem dvojim je brezno niča), policaji se spuščajo v sproščene debate s prepotentnimi nedonošenčki in posredi vsega tega se dogaja ideal boga, ki ima šilt nazaj, zgodbo za svinčnikarjenje ob samotnih popoldnevih (ker punco ne vem zakaj jo imam in sploh kolegi so krneki) in zastonj čudaške morilske dogodivščine. Življenje je nizanje dogodkov v slogu: wau, ful sm se dobr zmazu pa ful dobra izkušnja.
Malo sem pocinkal vse skupaj, pa ne preveč. Lepo pa je, da sem ob zasvojenosti z zgodnjim izumljanjem lastne identitete, ki se sprevrže v apatijo, dobil ogromno snovi za razmislek. In saj za to v bistvu gre, jeli?

[film/movie] Andrei Zvyagintsev - Izgnanie

2007-11-11T01:10:00.000+01:00

Niti da bi si lahko rekel - zakaj si se stalno oziral na kadre? Niti za toliko poguma ni v koncu v hlačah. Mogoče samo toliko, da bi mu na Liffe glasovnici prilepil 4. Dokazal bi pa s tem - kaj?
Nekaj vode se je polilo in poškropilo obrise portreta Tarkovskega iz ozadja. Na svireli je pritiskal Arvo Pärt. Nekaj profilov je bilo tako čustveno barvnih (in barvanih), da sem pomislil za sekundo ... je to tam pod posteljo Stanislavski, ki jih goni, ki jim ravna gube, ki jim s kronometrom prekine nasmeške, podira zgodbe, razpira obup? Konstantin Lavronenko (glavna moška vloga) izgleda, kot da ga goni sam ruski hudič. Še enkrat - ruski hudič. Brez njega včasih niti roleta ne pade po pravi tirnici. Še enkrat - tirnici, postavljeni in neelektrificirani. Tudi takih je v filmu na kilometre, da ne rečem huje besede. Ne vem, kaj je njihov čas, kaj je veliko drevo, kaj majhen avto, kaj velika hiša in majhno okno, kaj je deklica in kaj je edini fant, vem samo, da nisem obrnil oči. Okej, če nič drugega, sem vsaj spremljal sakralno mrmranje kompozicije Andreia Dergachova (zakaj pišem zahodno fonetiko??) in si mislil svoje. O Dostojevskem, Čehovu, Gogolju, rudnikih zlata in transsibirski. Pa to bolj poredko, k sreči. Na koncu ni znal nehati. Ta "zviti jago in cev pištole", namreč.
Vseeno ni bilo preveč, za več bi težko našel prostor v mojih ob koncu obnemoglih možganih.

[koncert/concert] Cimarron, Linhartova CD, 2.11. 2007

2007-11-03T18:38:00.000+01:00

Včerajšnji električni hitrostni sunek iz planote Los Llanos je nekako, presenetljivo, od zadnjih vrat umiril napetosti. Jasno, ne do te mere, da mi noge in sploh vse ne bi poskakovalo kot od električnega pastirja nadraženi kunci sredi šume. Hec je bil samo v tem, da prelestni Kolumbijci niso znali umestiti ene prav počasne pomade od komada med vse svoje dirkaške virtuoznosti... Potem pa človek čez nekaj časa niti ni več dobro opazil vseh tehnično izredno natančnih, uperjenih izletov v improvizacijo.

Najprej jih je za čas ogoljufal nizkocenovni letalski prevoznik (...je rekel podaljšek, ki upravlja z programom glasbe sveta v Cankarjevem, še vedno nimam pojma, kdo je), da se je koncert začel z zamudo, sicer samo nekaj minut pozneje, a vseeno. Prvi del koncerta je bil verjetno tudi zato prav po evglenasto kratek, da sem se komaj dobro ogrel, pa sem že moral vstajati. Drugi del je na oder prinesel tudi prej skritega ustanovitelja skupine, elegantnega llanera Carlosa Rojasa, ki je plunkal po na prvi pogled bolj ženstvenem glasbilu - harfi. Ja, že v redu, njegova je bila dosti manjša in nasploh akustično drugačna kot klasična orkestrska omara, ampak je bilo vseeno od hudiča videti, kako lahko moški tako sočno ubira tiste strune in vse se zdi kot pobrano s stropa, brez truda, brez odmora, brez mrtvic v toku. Enako velja za ostale. Pevka je sicer toplo-hladno prikupno skrivala svoj temperament in vročekrvno privlačnostno silo, kar jo je malo zameglilo in potisnilo v ozadje. Večkrat vmes sem razmišljal, da je to zaradi mojega dojemanja, kako naj bi izgledal koncert world music-a. Še vedno se mi namreč po obronkih lobanje suklja ideja, da je to pire iz pokaži-kaj-znaš, pokaži-kaj-znaš-poleg-muzike in da mora trajati vsaj dve uri z božanskim dramaturškim lokom. Takoj ko sem začel odmišljati dvorano in se (trdo je šlo!) premikati v govedarske travnate ravnine, v njihove namišljene hiše z večerno lučjo in bando, ki igra za svojo stvar ... potem je postal koncert nekaj drugega.
Dva tipa, ki sta igrala vsak na svojo avtohtono različico kitare, sta bila v svoji hitrosti presenetljivo melodična in tako mrtvo hladna ob igranju, da sem pomislil, da se to zbrano krdelo glasbenih rokohitrcev s tem koncertom šele ogreva za ... nevemkaj. Solistični vložek nekih predelanih maracas je bil prava inovacija (zanj verjetno ne več), ples lesotolkalca, solo in s pevko, trkajoči zven vseh kol vzhodne Evrope.
Povezave so.

[film/movie] Jasmin Dizdar - Beautiful People

2007-10-09T23:47:00.000+02:00

Čudoviti ljudje. Beautiful people. Zmešnjava v glavi.
No, vmes sem videl že en tak film, ki ni vreden, da se ga vrti v Kinodvoru, čeravno je tudi ta kinematograf videl že hude polomijade. Nihče ni izvzet, naslova pa ne povem, da se bo še kdo drago šolal v izbiri filmov.
Nazaj k čudovitim ljudem. Film se pretirano naslanja na izvorno zgodbo vojne v Bosni sredi devetdesetih let, iz tega se ves čas hoče izviti, vendar mu to ne uspeva najbolje. Posebno diletantske so nastavke, po katerih se zavoženi nedorasli/neodrasli skinhead iz čudno tipizirane angleške družine znajde sredi vojnega žarišča preko zajebane noči in poleta z letalom, konvojem UNPROFOR-ja. In potem doma ne morejo verjeti in se jim utrga na celi črti, ker se je sin očitno poboljšal. Nasploh liki v nekaj primerih izpadejo zelo nečloveško, bolj kot podobe nekih idej oz. nekih predsojenih karakterjev. Ampak to je že nek zagrenjen igralski pogled na stvar...
Zelo zanimiv moment je humor, ki se pojavi ob angleškem vojnem dopisniku, ki se, potem ko je prisostvoval amputaciji noge takorekoč sredi bojnega polja, hoče znebiti še svoje lastne in hoče nezadržno pomagati svetu. No, na koncu ga tegob odreši hipnoza za 400 funtov (ali koliko že...) in upanja splavajo nekako po Ščavnici, čeprav na ta račun vmesne komične scene ne trpijo.
Raztreseni zdravnik, ki se mora boriti za življenje nezaželenega otroka, bi lahko vmes mirne duše elegantno položil rahlo frustrirano ženo reporterja iz prejšnjega odstavka, ampak ne ve več, kje se ga glava drži, ker so otroci nadloga prve vrste, žena ga sovraži, v službi pa nima koncentracije zaradi vseh osebnih okolnosti ... kako zelo angleško in mestoma popolnoma neučinkovito, razen tega, da povzroča popolni kaos.
Usode ljudi, tudi dveh karikatur, ki se že na začetku filma tekaje mikastita po celem Londonu in potem še v bolnišnici drug drugemu cuzata limfo, neumorno in jedko, se prepogosto na silo povezujejo, kar je sicer do neke mere dober humorni efekt, pa ... nič več kot to.
Na splošno bi mu lahko, temu kot enemu redkih, dal eno vzpodbudno šestico (od desetih možnih točk). A kaj ko sem že včeraj slučajno naletel na en minimalističen intimen film Ingmarja Bergman (P.V.M.), ki je dosti bolj privlačen (da ne bom tu pleteničil, zavoljo česa). Seveda so ga vrteli v zgodnjih jutranjih/poznih nočnih urah na RTV SLO, kar ni zanje nič nenavadnega...

[film/movie] Juan Carlos Fresnadillo - 28 Weeks Later

2007-10-01T01:21:00.000+02:00

Jebiga, Hitchcock could have done it better with a smaller budget and no colors.

Zadnje čase se absolutno preveč zadržujem v kinodvoranah, ki bi si zaslužile brezno praznine med sedeži, da bi se filmski trak še sam, iz svoje nežive narave zavedel, kako zanič umetnijo so posneli nanj. Gotovo je spadal med take žolčne napake ogled filma 28 tednov pozneje/28 Weeks Later, ki pa mi zaradi nekaterih podrobnosti še zdaj ne teče gladko iz glave v kako nezavedno vzporedno zavedanje.
Kako morejo v tako prednastavljenem tematskem filmu pozabiti, da ne smeš človeka petnajst minut pred dogodkom postaviti v lisičasto napetost, da se moker trudi, da ga ne bi bilo groza, obenem pa že začne premišljevati, kako lahko prestrašeni otroci egoistično uživajo v praznem Londonu, pretikajo vsak kos zapuščenih, ne-hodit-tja-noter bajturin, tudi pred črvi se ne ustavijo, tudi pred skritimi glavami, ki so kot nalašč podobne tistim iz famoznega Kroga in tistim iz kakega Conradovega Srca teme... Kako je to vse skupaj že staro!
Lepo je gledati, ko mož uteče nevarnosti in ne misli na to, da bi rešil ženo ali otroka, samo teče v presenetljivo lepem odrezku traku, ko bi mu vsi psoglavci radi sekali pot, on pa vidi čoln, požene, zbrca - in kolne vso pot do nevidne postojanke, o čemer izvemo šele pozneje.
Po tem gre samo navzdol. Vojska, ki bi rada ostala priljudna in pobijala samo škodljivce, se izgubi v svoji humanitarnosti, človeškosti, nimam niti izraza za ta šmorn, Canary Wharf in Wembley izgledata tako, da se človek podčrtano nataknjeno premakne in si reče - kako me lahko spet motrijo s taistim sranjem, ki ga je tako izborno obdelala že celo kaka računalniška igrica (those were the days of Fallout), in to bolje...
Prizori družinskega nasilja (žena moža v jezik, on njo v vrat, otroci v zračnike in za puške) imajo notranjo energijo, ki pa ne postane niti ljubkovanje ljubitelja grozljivk (med katere se štejem).
Ostrostrelkasto potikanje po londonski podzemni pa je verjetno v svojem dnevniku trikrat bolj slikovito orisal že kak angleški pamž, navijač Arsenala in gulež Playstationa, če seveda ni že prej pogledal Čarovnice iz Blaira in si pokvaril mik ustvarjanja novega.
Tako redke dobre iztočnice, da je lulanje med filmom, drugače pregreha, odrešitev.

[film/movie] Paul Greengrass - The Bourne Ultimatum

2007-09-23T14:30:00.000+02:00

Kjer je sprožilec, je zabrisana sled. Za nikomer ne ostane telefonskih valov, za nikomer odvečne krvi, pod vsakim avtomobilom pogled, klavstrofobija uma, tisoč sončnih očal na begu, na begu za beguncem. Vsi se poznajo po imenih, čeprav se niso še nikoli videli, pa to ni odveč. Odveč so le tuintamkajšnja prikazovanja ključnih obrisov nekajkrat preveč. Ostalo resnično ustoličuje ta film (kljub dejstvu, da predhodnih dveh delov nisem videl, kar je morda še bolje) med najboljše adrenalinske pojedine zadnjih let. Kaj več bom napisal v prihodnjih dneh, če bo čas dopuščal.

[film/movie] Santiago Amigorena - Quelques Jours en septembre

2007-09-13T10:53:00.000+02:00

Ne vem, zakaj se ljudem zdi butasto, če je kak film preprosto dovoljeno butast, premalo podpisan od režiserja, ki je prvič ugledal žaromete, in da je slabo, da je do nerazpoznavnosti (kar sploh ni res) premešal žanre... Taki so namreč zvečine odzivi na tale filmček, podprt z igralsko petorico gardedame Juliette Binoche in moje vrstnice po letih, Sare Forestier (kakšne ustnice, hudirja, kako sočen incest!), potem Coenovskega Johna Turturra, tako zelo teksaškega Angleža Toma Rileyja, pa kopije "Anthonyja Zimmerja", drugače iz Nebraske, Nicka Nolteja. Ta zadnji sploh izgleda tako, kot daj po "copy&paste" postopku menjal obrazno fasado z Mickeyjem Rourkeom. Dovolj o obrazih, eko.

Kar se začne kot tipični prednastavljeni triler (nisem vedel, da grem gledat to zvrst), podvrže svoj jedrni čas napletanju raznorodnih preganjanj časa. Najbolj mukotrpno je, da včasih ne veš, če oni vedo, kaj bi radi s svojim časom, čeprav sinopsis s svojo kriminalno predpostavko hoče ravno to. John Turturro duhoviči s svojimi poetičnimi vložki in Elliot, tretji človek ali kar pač že (trademark Nick Nolte), je že od začetka prekleti Anthony Zimmer, Keyser Soze in sto takih, za katere nekako od prve omembe naprej vemo, da jih bomo spoznali šele v samem razpletu - pa še tam je njegova slika nejasna.

Da se posvetim svetlim stranem. Film si na nekaterih pravilno izbranih mestih dovoli biti butast, skrajnje naporen s svojim zavlačevanjem, ampak - se mi zdi - da zgodba ni čisto prosto podana, navijačena v stroj brez predhodnih odločitev. Seveda, odločitve bi morale biti osnova vsakemu, sploh takemu (triler, krimi, detektivka, napetnica...) filmu, ki mora v ključnih obratih delovati brezhibno. Malo zmanjka, vsake toliko pa - kar je najhujše - lahko nesramno prebereš dogajanje v naslednjih minutah. Tudi, jebiga, v ključnem strelu z razdalje skozi beneško steklo. Vseskozi se čuti, da je osnova - in tudi igralski potencial, oboje vsebuje nesproščene impulze, ki se potem v končnem "izdelku" narišejo kot skica z naslovom "Ljubezni trud zaman".
Juliette Binoche je majceno dominantno seksi, brez da bi sploh pokazala kaj golega; John Turturro ima vzgibe, ki bi lahko iz njegove vloge naredili serijskega morilca par exellence; Sara Forestier deluje malo zgubljeno, pa nikoli prav ne veš, ali zaradi napotkov režiserja ali zaradi lastnega videnja lika ali, bognedaj, zaradi daydreaminga; oni visoki Anglež, ki izgleda kot Teksačan (še malo nisem posumil, da ni Američan), nerodno zapeljuje obe babnici po vrsti in se gre incestne pomežike na križišču treh mladih (no, ja) ljudi. Kot bi rekel Stojan Auer: "Več sreče prihodnjič!" Pa ni švoh. Aja, še tole - vložek 11. septembra deluje kot priponka iz nekega 128. filma, ki nima niti najmanjše sorodnosti s tem.

[predstava/performance] Ivan Peternelj et.al. - Oblivijon (Stara elektrarna)

2007-09-13T10:19:00.000+02:00

Stara elektrarna je bila prizorišče toliko izjemnih predstavitev sodobnega razmišljanja, svežega, boleče neodkritega minimalizma in ostalih stvari, da je neobhodno vsakič znova v njej zagledati vsaj zametek nečesa velikega. Tudi PTL na Prulah je ena takih stvari, vsekakor ne vem, če sem o zadnji predstavi Gregorja Luštka in Rosane Hribar v kooperaciji z nekaj srbskimi in domačimi plesalci dovolj napisal, če sploh kaj vlažnega in roko stiskajočega. Plus o francosko-tunizijski bipolarni čarovniji nekega večera, ko so bili levi spet mladi in ljudje človeški. Ampak zdaj že pošteno zahajam s teme.

Ivan Peternelj, zame kot dokajšnjega nepoznavalca, eden bolj ugankastih slovenskih igralcev. Skupina plesalcev (in, v bistvu, (vedno tudi) igralcev), nabrana okrog njegovega izhodiščnega zapleta, se ukvarja, tako pravijo, z dogodkom, ki se opazuje, preden se zgodi. Ne bom razlagal semantičnih odlik in zdrsov, vsekakor pa se mi zdi za uvod na gledališkem listu povedanega ravno prav, vsaj s strani Ivana in Heinerja Müllerja, ki pravita tole.

Nekaj scen je, kljub očitnemu pomanjkanju ostro izrisanega režiserja, delovalo (in seveda še deluje) na abstraktno (ne)berljivi ravni, ko poenotenja gibov in ločevanja in združevanja delujejo brez podvprašanj. Sploh je mogoče imeti rad to stvaritev, če ne čutiš nuje po obnavljanju. Grozljive so povezave gibalno dobro razmeščenega mešanja želje po cirkuškem učinku in askezi sporočila - to v ospredju - ter navidezne genetike in boga, manipulatorja živih bitij z glasom, dotikom, barvo - v ozadju.

Presenečenje pride v obliki industrijskega rojstva, malo začinjenega z deviškim odnosom do ženskega telesa (ki tukaj izjemno dobro sovpada z vsesplošnim odnosom med moškim in žensko). Klovni te predstave niso žalostni, bolj prepametni za veselje. Da ne bom preveč nakladal, stopping - here.

[zgoščenka/CD] Henryk Mikołaj Górecki - Songs Are Sung...

2007-09-08T20:40:00.000+02:00

Koncert v Londonski "trdnjavi" je dal svežega, od nekje že slišanega, a v vmesnem času popolnoma odraslega zvoka, ki ga nihče na svetu ne bi zmogel tako proizvesti, kot ga proizvede Kronos Quartet. V svojem nedotakljivem polkrogu, z grobim potegom loka in tihim soglasjem duha dvorane.
Posnetek je samo posnetek, če stvari ne slišiš v živo. Nekako tako, ampak ne drži povsod in od dobe prve katarze na koncertu Remember Shakti v Beljaku je to vera, ki pa se mora stalno potrjevati.
Zvok je počasen, po slovansko melodičen na trenutke, v odtenkih pametno nasilen, cvileč, moreč, gromozanski, kot bi velike noge indijanskega medveda iz legend hodile, previdno, a z ostrimi kremplji, po mladem, vlažnem lesovju ruskih gozdov. Vseeno je svojstveno, kako se razvija pripoved v igranju kvarteta in kako avtor obilno daje svojo gmoto po vozičkih v glavo, v miselni rudnik.
Poslušati to ni užitek, bolj doživetje. Razlagajte si sami.

[zgoščenka/CD] Donald Kachamba's Band - Simanje-manje and Kwela from Malawi

2007-08-14T20:53:00.000+02:00

Poenostaviti, a napraviti nekaj tujega za svoje, mogoče je to opis za glasbo, ki so jo predelali in izumili (to se ne izključuje) člani bande Donalda Kachambe. Gerhard Kubik, avstrijski etnomuzikolog z jasno usmerjenim kompasom via črna celina, pa je zadovoljno povečal svojo zbirko in primaknil nekaj svojega klarineta ter vokala na na njihovem poznejšem, tudi domala nepoznanem ploščku Concert Kwela.

Na tem, otroško oranžno-črno opremljenem albumu si človek lahko privošči zasoplo, potno premikanje telesa v lahkem, mladotelesnem krilcu. Kar slekel bi se in pustil, da se vsak od žepkov, ki jih za domišljijo šiva teh veliko drobnih pesmi, polni dalje, v toku.

Še zdaj se spomnim nastopa prirejene zasedbe, brez pokojnega Donalda, pred nekaj leti v Križankah. Uborna, neosvetljena predskupina predskupin. On v mladih letih obetajoči kuhar novega, nenasičenega zvoka.

In nimam več, tu nimam več. Če se vam posreči, da to kje najdete, zagrabite, nikoli ne bo škoda denarja (bolj porabljenega časa), če ne, pošljite mi pismo, pa vam kar direktno zapolnim kaslc.

[zgoščenka/CD] The Klezmatics - Possessed

2007-06-26T22:37:00.000+02:00

Ena najbolj finih in vzporedno najbolje prodajanih klezmerijad - ta album. To in pa konec sveta, tudi po nekajkratnem zaporednem poslušanju.
Ameriška zasedba, ki je pred leti gostovala tudi v Ljubljani, v okviru festivala Druga godba, je našla dovoljšen kos pogače zase v malo moderniziranem, malo udarnem, malo meditativnem in nasploh zelo poslušljivem, že skoraj za zabave primernem klezmerju. Židovska glasba, to se mi zdaj že nekaj časa smuka okoli žnabljev, ima poseben, niti prav transu niti predvidljivi taktnosti podoben ritmovni ustroj. Violina, denimo, je na dotični plošči zateglo ostra, prav za ščepec soli žalostna, še zlasti izstopa v počasnejših komadih, kjer zapolni melodijo do roba in čez, čeprav tehnično ne zahaja v briljantne virtuoze. Trobila dajejo temperament peklenskim razmetavščinam, barvo malo počasnejšim - a še vedno - hitricam. Bravurozno se vključuje v glasbo glas glavnega vokalista, skladen, visok, zanesljiv, malce preveč "britanski" (kar je v tem pridevniku pudingastega)... Ampak CD se kljub finesam, ki bi jih še šlo maaalo pošminkati, ponaša z dovršeno dramaturgijo in avtonomno dozo čistega ambivalentnega veselja. Po židovsko, jebeš.

[zgoščenka/CD] Anouar Brahem - Astrakan Cafe

2007-06-18T22:13:00.000+02:00

Za Astrahan sem prvič slišal, ko sem si ogledoval slike istoimenskih (astrahanskih) kučem v nekem slovarju. Ime mi je zmerom dobro sedlo v uho, to ni nepomembno. Dejstvo, da so se v teh pokrivalih kazali razni po zahodnjaško demonizirani voditelji, je to ljubezen samo še utrdilo.
Anouar Brahem (Tunizijec) je, ob bok libanonskemu Dhaferju Youssefu, še eden tistih, ki snemajo svoje plošče z zavidljivo premišljeno doslednostjo. V slogu minimalni skoki vstran, a velikanski, oberočni vihtljaji v smislu plodnega razvoja skladb. Album Astrakan Cafe se začne kot uglasbljeno klicanje k pozornosti, z nabrušenimi toni, grenkosladko odmerjenimi v notranje uho. Potem je vsaka naslednja kot vožnja s starim vozičkom, ki na vsakem kamenčku zaropoče malo drugače, ampak vseeno daje od sebe zvok, ki ti da vedeti, da se pelješ, da nekam greš, in da ti nekaj (voziček ali pa, jebiga, še en tip iz Magreba) k temu zavzeto pripomore. Malo pobiranja strun s prsti, nežno in nikdar prav prepočasi, razigrana narava količinsko majhne rekrutacije glasbil... Če bi bilo to glasbo moč slišati v živo, bi gotovo ne pustila skoraj nič prostora za odvračanje misli, za dekoncentracijo in razletelo pozornost. Vse bi se uperilo v krvavo rdečo nit izvrstno zastavljene in takenako izpeljane glasbene linije.

[zgoščenka/CD] Rolf Lislevand - Nuove Musiche

2007-06-12T23:56:00.000+02:00

Nekaj me enostavno vsake toliko zvleče v nakup na blef. Povečini pa ne iščem oziroma najdevam ravno rovke sredi arktike, ko gre za zbirko ECM, to si tudi sam (ti boga jarca) odkrito priznavam. Okrog naslednjega ploščka sem se sukal v kočljivem razmaku med eno produkcij in hlastavim prebiranjem izpitnega gradiva za res zadnje izpite.
Rolf Lislevand, via Oslo, Norvežan torej - popolna uganka. Ravno tako slog, v katerega se je podal z zvarkom, imenovanim Nuove Musiche. Prevetril, dodelal, naimproviziral in podpisano poosebil za sodobnost je nekaj visoko renesančnih štikeljnov, ki so naznanjali neko novo obdobje v glasbi. Kapsberger, Piccinini, Monteverdi, Pellegrini in še nekaj je teh, ki jih je izvedenec na lutnji na novo naslikal v svoj zvočni poligon barv. Za izid sprva človek ne ve, v čem točno je toliko drugačen od temelja, pa tudi ne, kje je zdaj re-evolucija preteklih del, starih par stoletij. Maskirani slog domišljenega prenavljanja se gladko povalja skozi skoraj vso zbirko skladb, tu in tam rahlo škripne in zdrkne pod rušo, pa spet na plano... Sploh so zanimivi odseki, kjer lutnja dobi globok podton, pa oni, kjer se vzpostavi ritem megleno točne ritem sekcije. Dobrodošel gost tudi za prenosniške zvočnike, saj vam, za razliko od Gnarlsa Barkleyja, ne porabi basov na membranah. Blagodejen pa je, tale bare-sarkken, zlasti mu je v čast šteti manko pretvarjanja.

[zgoščenka/CD] Ali Farka Touré & Toumani Diabaté - In the Heart of the Moon

2007-06-12T20:58:00.000+02:00

Ni lepšega, kot če te zvok obenem poboža in pusti čisto na miru, da se oba, poslušalec in njegov odmev v pesmi, zaljubljeno gledata od daleč - in jima je tako zaveza o kontemplaciji prostor za odkrivanje neslutenega. Približno tako se počuti človek, ki v enem toku spusti skozi svoja ušesa tako "potovanje v srce lune". Po odtekli bogati, razkošno majhni vodi harmoničnega improviziranja, se tudi zares počutiš, kot da so ta duet (in razširjeni sestav ponekod, ampak v osnovi gre še kako močno za glavna dva avtorja) izmojstrili v Mare Serenitatis. Poezija je tisto, kar dela Mali za eno najbogatejših zaplat prsti naokoli, čeprav so njihove listnice bolj listnato suhljate. Malijski ljudje so srečni, ker imajo v sebi vzgib nedojemljive glasbe, take in podobne, kot jo na pričujočem albumu demonstrirata Toumani Diabaté in Ali Farka Touré. Mogoče bi moral na tem mestu še malček povzeti spremno besedo ploščka, ki sta jo napisala oba pevca (v žlahtnem zvenu besede), ker je preprosto neverjetna. Ampak ne, nadaljeval ne bom, iz obzirnosti do teh lesketajočih se mojstrskih miniatur. ki zaobjamejo šele kot celota.

[predstava/performance] Časopis, na oder! - EG Glej

2007-05-27T22:56:00.000+02:00

Študentje AGRFT, ostali - in krovni organizator: S. Horvat. Očitno se stvari, pri katerih ima kakšno besedo, nikakor ne izplača zamuditi. Dovolj o njem.
Ta ocena danes bo veliko bolj osebno naravnana kot sicer, ker se je takemu postopanju po sili razmer težko izogniti. Ne vem, kdaj sem nazadnje gledal svoje sošolce, kako briljirajo na odru, pa da sem jih dejansko lahko spremljal izza četrte stene.
Najprej so me z izjemno mogočno fizično energijo iztirili igralci v režiji Nike Melink (se počutim kot Blaž Lukan, ne verjemite mi), ker je bilo očitno, da mi nekaj prikrivajo, nekaj strašansko pomembnega, česar se ne da pokazati, lahko se samo zariše steza. Malo psihotičen sem bil morda zaradi popoldanskega branja Šolohova in Zamjatina, ampak bi po mojem tudi s tem primanjkljajem učinkovalo. Odgovori na nekaj bistvenih vprašanj, kot bi se približno glasil naslov njene produkcije, niso bili klasični preskok, torej postavljanje novih vprašanj. Odgovori so se orisali, izpisali, lizaje dokopali do svojih komolcev. Glasovni razpored zmešnjave iz ozadja je samo še povzdignil norost iz ospredja, prepletanje novičništva, rutine, vsakdanjika, radia, vedenja, nagona in dihanja, neločljiva spojina, grozljivo prisotna sredi sveta. Nekaj telesnih nerodnosti se lahko zaradi tega kratkomalo odpusti.
Nuša Komplet gradi svojo točko na sebi. Kar bi bilo zabavno in upravičeno, če ne bi bilo tako odmaskirano jasno. V bistvu je bilo lepo, da so njeni prijatelji, vsi očitno neigralski tipi (kar je bilo v nemalo izsečkih prav sijajno!), podali nov zalet odru, energijo normalnosti, bit domačnosti. To je bilo res vredno omembe. Za to, da je na koncu "party", ki je čudaška alegorija nespametne lenobe odraščajočih, pa ni primernega razloga. Na žalost.
Yulia Roschina je na začetku imenitno zmedla percepcijo geometrično razpostavljenih jabolk, ki so bila (na tleh) najprej osvetljena v nekakšnem konkavnem pravokotniku, potem pa v splošni luči - in nazaj v medlem pravokotniku. Edina igralka na odru je lahko zadržala gostoto dogajanja s svojo posebno lepoto, igralec, ki se je z njo sporazumeval preko mikrofona, je polagoma dodajal globino njunemu razmerju. Vzporedno z odtekanjem časa v nevidnem ljubezenskem dialogu je on izgubljala svojo privlačnost, dobila izraz deklice in spet postala ženska. Odlični scenski efekt na koncu je tako postavil odločno ločilo na dosežek.
Na koncu, genialni klicaj na vse skupaj. Solo performans dramaturga Andraža Golca, ki je v samih samcatih škorenjcih (drugače oblečen normalno, da ne bo zablod) na primeru gručice jabolk (ostalih od prejšnje točke) razložil zadrego zdajšnjega Janeza, ki ne ve, kaj početi z vso ekonomijo in kako se znajti sam s svojim materialom. Tekst niti malo zafiksiran, ampak tako intimno duhovit, sproščeno montypythonovski, bizaren, hudo nevaren, da je publiko očigledno pošteno izčrpal in ji pustil le še roke za huronske salve odobravanja.

Da ne bom postal predolg: strašansko sem ponosen, danes, na svoje razredne kamerade, pravzaprav me jih je kar malo strah, ker se mi zdi, da se njihov ogenj šele prižiga, moj pa že ugaša. Vedno je prisoten nek svinjebradi egoizem, ki pa se ga zdaj otresam, pred spancem skušam pozabiti nanj, ker je bilo nenadomestljivo videti tako dobro omnibus celoto, da sem zgolj srečen - in ne zavisten.

[koncert/concert] Nuru Kane & Andy Palacio; Križanke, Ljubljana, SLO

2007-05-25T00:44:00.000+02:00

Kar vesel sem, da sem si danes privoščil prepovedani izlet v ljubljanske Križanke, ko bi se moral (zaradi enormnega zaostanka) že zdavnaj začeti guliti filozofijo umetnosti za jutrišnji izpit. A to je zgolj razlaga konteksta in energije.
Torej, zdaj sem nazaj, nekaj na hitro. Najprej smo videli in slišali senegalskega kitarista Nuru-ja Kane-ja z njegovo skupino Bayefall Gnawa. Škoda, da zaradi vize enega člana skupine, sicer Alžirca, niso mogli spraviti v Slovenijo. Glavni akter je imel zanimiv nastop, kotrljavo angleščino, ampak veliko smisla za privlak publike. Drugače sta bila na stotinke navdušujoča tudi bobnar iz ozadja in nekako magrebsko izgledajoči plešoči tolkalist, Nurujeva desna roka/stran. Lutnjar na njegovi levi je včasih prezrl monitor in zgrešil četrtinko tona pri petju, drugače pa ni pretirano motil sinusoide zvoka.
Andy Palacio je s svojo zasedbo The Garrifuna Collective (vsi, vključno z njim, so pripadniki ljudstva Garrifuna, lociranega v Belizeju, Centralna Amerika) ponudil malo bolj izčiščeno, sozvočno precej bolj natančno ukrojeno glasbeno tkanje, ali če ne bi na plano privlekel svojega srčevega kralja, 79-letnega pevca "parrande", ki je izgledal, kot bi ga povlekli iz klonirnice Ibrahimov Ferrerjev, Compayjev Segundov in takenakih - bi se mu malo slabše pisalo. Ali pa sem bil samo jaz pretirano utrujen in moker od želja.
Glasbeniki, oboji, posebno osrednja lika, so tolikokrat (preveč!) dajali vedeti, da jih moti neka čudna psihoza v komunikaciji s publiko, da so tudi sami malce nezadovoljni s svojo izvedbo, da se je to v tistih trenutkih skoraj brez zamika preneslo na publiko. Bayefall Gnawi je manjkal še en instrumentalist, da bi bil zvok res obilen, Andyju večji izkoristek hudičevo spretnega solo kitarista in malo tudi tolkalskega odreda.
Plesalo se je obilno. Neredko tudi rašplasto, tu in tam komu se je uspelo prepustiti predvsem Kanejevemu transiranju, marsikako dete si je do obnemoglega izmasiralo mišice na nogah. Preostali smo se gibali letom in interesu primerno. Ampak zanimivo, da je kratkih stikov polna Kanejeva godba bolje razgrela ozračje. Mogoče zaradi srečno postavljenega vrstnega reda. Kdo ve, jaz se samo sprašujem, če etno lahko ostane sam svoj, ne da bi začel izgubljati na zanimivosti?

[koncert/concert] Križanke, SLO - Jan Garbarek Group

2007-05-10T01:34:00.000+02:00

9. maj 2007, 21. ura, konec pol ure pred obličjem polnoči:

Nisem vedel, da bo na desni Trilok Gurtu s svojo tolkalistično ropotarnico navdiha, nisem si predstavljal, da bo navidezno ploščato misleči prijazni mrožek za klaviaturami napravil čudež v nizkih klavirskih tonih, strunah, spiralno ovitih v tisto čembalsko godaliko, nisem niti mogel vedeti, da se je kontrabasist znašel v bolnici in da ga je nadomestil neki drugi, "kukr de" nadomestni pleško s posebnim, ritardando ritmom gibanja, nisem vedel, da bo Jan igral, kot da je to edina stvar, ki jo sploh zna pod božjim soncem, in ne da bi sploh pokazal, da je njegovo ime stalo v velikem fontu na plakatih...

Glede koncerta. Neugnani, neutrudni Indijec je grmel po svojem orodju, inkasantsko oblečeni vskočni člen je namrmral in razmastil nekaj gajstnih groove podlag, črnobeli pritiskalec tipk je, preden sem kaj opazil, zatisnil moje oči od čistega občudovanja pošastno močnih melodij v solo odlomkih. Jan je bil Zaratustra, ki je prišel nazaj med ljudi in bi mogoče rad nekaj povedal, pa to po kapljicah dekantira v naše retorte. Sedel sem v nekako dobri družbi, za sabo in predvsem na desni je bilo čutiti veliko volje, veliko lagodnega sodelovanja, vsaj od takrat, ko so fantje muzikantje dokončno blagovolili raztrgati zategnjeno zbranost in salonsko poslušanje... Potem je šlo pa samo še navzgor.

Jebiga, že tako mi slovenščina dela probleme, v angleščini mnenja pacati, pa še tako nestrokovne furije klanfati ob dveh zjutraj... Ni šans.

Spodnji plakat objavljam samo zato, ker je bila načrtovana zasedba točno taka, v meso d'jana z izjemo poškodovanega basista, namesto katerega je igral Jan Daniel. Hudika!

[film/movie] Florian Henckel von Donnersmarck - Das Leben der Anderen

2007-05-05T22:17:00.000+02:00

Letnik 2006. Dvajseta obletnica Černobila. Obletnica mnogih reči, kot je vsako leto presunljiva obletnica tega, da na spregled še ni konca sveta. Hudič frdamani.
Kakorkoli - pričujoči nemški film postavlja mnogo spomenikov. Nekaj tudi takih, ki bi lahko porušili Leninov mavzolej, vsaj če bi prišli v roke nevednemu težkokategornemu govedu. Postrani se malček romantično norčuje iz vzhodnonemške ureditve med 2. sv. vojno in padcem berlinskega zidu. Rahlo direktno ječi pod jarmom ljubezni in po-želenja. Prav po žensko noseč od dobrega scenarija na nekaterih ključnih mestih pade pod križem, nekako toliko pogosto, kot je to počel oni sporni mizar iz Nazareta. Ne morem pa si kaj, da ne bi po koncu imel malo trdega zaradi melanholične igralke; njenega tipa, rahlo bledega "undercover" dramatika; potem nadalje zaradi pritlikavega kujona, ki na kar dovolj bizaren način menjuje razpoloženje, seveda na mikro ravni; zavoljo preočitnega ministra za kulturo in nekaj drugih počasnih zmenetov pa idealni ambient pade.
Žal mi je za tistih nekaj škrbin, ki odpirajo možnosti. In nemški film zadnje čase sploh ni slab, kar se mene tiče in kar se od mene videnega repertoarja tiče... Ampak seveda, nisem videl ravno veliko, saj kovačeva kobila - nikoli pravilno ne dokonča stavka.

[ENG] Have a look. After all, you are probably English or at least speak that language. And that is a sufficient reason to do something about it.

[zgoščenka/CD] Youssou N'Dour - Nothing's in Vain (Coono du réér)

2007-05-03T11:25:00.000+02:00

Hitro se lahko izpridijo bivši igralci mbalaxa in bivši domorodci, nezgrešljivo navezani na svojo tradicijo. Saj ne, da je album slab, ampak angleški deli nekaterih besedil so povsem odveč, čeprav se je s svojo izgovorjavo Youssou precej potrudil. Na par postojankah med motoviljenjem po disku se pojavi tudi nekaj novodobnjakarskih sintov, nekaj nepotrebnih ponavljanj in v-refren-spravljanja...
Zadnji komad bi prav lahko bil hvalnica zatiskanju oči. Dvomim, da je rojen Senegalec hotel pogledati stran od tega, kar se mu zažira v predpražnik. Začetne skladbe pa vseeno kažejo dobršnjo mero veselja, takega, neignorantnega in odprtega. Nemalo dobrih ritmizacij vzpostavi že skoraj plesno vzdušje, ampak tu je spet eno od vprašanj tega albuma - kaj zdaj? Ali to hoče ali ne?

[ENG] A big misfortune is if someone leaves his roots without a particular or at least a well-thought-over reason. Youssou seems to have managed just that here, despite some really good emanations of the first and the middle part of the CD. The last song is a flaw, but not of that dimension that it would have to prevent you from listening to the album anyway. Go for it, some things work. And sometimes, you might even feel like dancing - otherwise, it is more the train (and/or jog) style of music.

[predstava/performance] Michael Frayn - Kopenhagen

2007-04-21T12:07:00.000+02:00

V produkciji mariborske SNG Drame je v Ljubljanski Drami včeraj, 20. aprila, gostovala predstava Kopenhagen. Režiral jo je Sebastijan Horvat, fizika Heisenberga je igral Radko Polič, Bohra Peter Boštjančič, Margrethe pa Veronika Drolc.
Kaj je to, kar skuša sprožiti Sebastijan Horvat s svojim videnjem gledališča? Veliko vprašanj mi je ostalo ob koncu, še najmanj sem se nekako ukvarjal z igralskimi interpretacijami, ki so bile vsaka zase polne neke posebne energije, ki je izvirala iz časovnih in prostorskih okoliščin fiktivnega časa in se na čuden način odslikavala v resničnost - tisto v prvi polovici 20. stoletja in zdajšnjo. Sedel sem precej zadaj, zato sem se nekajkrat močno zaželel, da bi imel bližnji kader in da bi videl. Zelo pomembno je bil stalni občutek usrediščenosti, predmet opažanja in spora (med obema fizikoma) in njun osebni diskurz - vse je bilo umeščeno v neko razširjeno sredino, ki se ni razbila niti med njunimi navideznimi sprehodi, niti med žensko roko. Kako sta genialno mestoma razkrila svojo zasvojenost s fiziko in narkomanijo odkrivanja, kaj je res, kaj je račun, kje je napaka... In vse to so zgolj postranske reči. To predstavo je nekako treba videti, nujno.

Za aplavz so nas pustili v temi. In začeli na začetku. Tako da ženska spi. Imenitno.

[film/movie] Pedro Almodovar - Volver

2007-04-19T10:12:00.000+02:00

Pedro Almodovar je eden tistih ljudi, od katerih nisem videl niti enega samega dela, čeprav ni na sceni ravno od včeraj. Za vse in vsakogar danes ni več prostora v obstajanjski dobi. Ta film včeraj je samo še potrdil, kako drugačne so ženske in Španke v njegovih očeh, pa tudi nasploh, koliko močnejše od našega pritajeno sado-mazo odnosa. Kolikor slišim, tudi druge ali vsaj večinsko druge njegove filme odlikuje premišljeno izviren scenarij, ampak pri filmu Volver je bolj od vsakega scenarija zame zanimiva igralska pronicljivost žensk v vsakdanjih odnosih. Zgoščanje napetosti je očitno nekakšen Pedrov fetiš, saj vsake toliko napravi preskok v miselnosti, ki malo zmede in seveda poveča gledalsko zbranost. Malo sem bil žalosten zaradi naslednjega razvoja dogodkov, čeprav je neizbežen: zakaj človek ni več meseni duh? Drugače pa sem zaklenjeno na zaslon spremljal stvar od začetka do konca. Malo tudi zaradi Penelope Cruz, kreh.

[zgoščenka/CD] Toumani Diabaté with Ballake Sissoko - New Ancient Strings

2007-04-15T18:41:00.000+02:00

To gre in gre kot bi bilo obema izvajalcema ime Perpetua in bi bila za povrh še na neki drogi z imenom Življenje. Res, kako močna so lahko afriška domorodska godalno-brenkalna stvarjenja, lahko preverite ravno tukaj, na dotičnem ploščku. Kot bi sam Sizif, odštevši vse njegove absurdne konotacije, napisal to neskončno ubranost. Drugega ne morem reči, ker ne znam.

[ENG] It is rolling like a log down the hill, just that here - it is going upwards. And it does not really have a stop. The art of the Africa's west coast strings instrument, Kora, offers many interpretations, and above all, it leaves the door open for you to find your own meaning in that highly addictive melodic every time.

[zgoščenka/CD] John Cage - The Seasons

2007-03-28T12:54:00.000+02:00

Rahlo me je spominjalo na efekt, ki sem ga doživel ob gledanju filma Koyaanisqatsi. Saj ni čudno, tam je namreč pisal glasbo Philip Glass, ki po površnem opazovanju strukture komponiranja niti ni tako daleč od Cage-a. Minimalizem in ponavljanje, imanentno glasbeno in norčevanje iz okraskov. Seveda je to najverjetneje le moj pogled.
Plošča se začne z več kot 10-minutnim ušesa parajočim bojem večih različnih instrumentov simfoničnega orkestra, ki redkokdaj spremenijo ton, ampak ga kvečjemu jakostno in mikrostrukturno predrugačijo - vsake toliko. Ker je naslov tak, kot je, "letni časi" v prevodu, so naslednji komadi vedno bolj podobni neki klasični glasbi, seveda samo če bi poslušali izsečke. Meso pa se skriva v celoti, v faktorju presenečenja, šokiranja z dramatičnimi "clustri" zvokov, z vlogo, ki jo igra vsak instrument. Jebiga, če zavržeš formo, dobiš dramo. Če zavržeš lepoto izraza, dobiš gledališko glasbo. Včasih. Rahlo sem bil zmeden po tem CD-ju, kar je dobro.

TRANSLATION FOLLOWS...

[zgoščenka/CD] Čompe - Čompe

2007-03-26T23:53:00.000+02:00

Album, posnet na koncertu v klubu Gromka, v epicentru slovenske urbane kulturne zmešnjavice, veleslavnega AKC Metelkova mesto. Večinoma, vsaj kolikor sem osebno uspel ujeti termine, se tudi na njihovih koncertih v živo nič kaj ne spreminja vrstni red skladb. Dramaturgija je igralcem očitno silno važna, skupino namreč sestavljajo sami taki prevejani Talijini svečeniki ali vsaj posredni častilci.
Hja, ko sem jih prvič doživel na štiri (+ 2 x muzikanti) oči, sem plesal z eno deklino, s katero se fin ujameva, ko je govora o gibalni improvizaciji. Tudi zaradi ravno prave razlike v velikosti, teži, vsem. Pa nočem sem.
Janez Škof je eden najboljših slovenskih igralcev, ta hip, meni včasih celo kar najljubši. Tudi če vem, da ga zasebno rad biksa, da bi rad igral v filmih Wernerja Herzoga (kar vedno malo zoži mistično sfero okrog osebe, če se definira) in da je mogoče v življenju izven odra strašansko nezanimiv. Vsaj če potegnemo črto pod tisto, kar počne za teater. On je jedro skupine. Na nek način je Zajčeva poezija v interpretaciji zame potegnila dve veji. Ena je slikar Jože Tisnikar; druga je Janez s svojim posebno raskavim glasom, planarnim na videz, a grobo pomembnim navznoter.
V glavnem, na zgoščenki ne najdemo zgolj Zajčeve poezije, nekaj prav svinjsko zasoljene robe veje še od Kocbeka, pa od francoskega proletariata in še od kje. V en glas zatrjujem, da se še vedno strinjam z oznako nekega kritika, ki zven njihovih tonov (tonov Čomp) opisuje kot "lumpenproletarsko poetiko". In četudi je tehnična glasbenost komadov precej neopazna in borna, jo še kako nadgradi in nadomesti izrazna moč slovenske poezije. Ni vse zanič, tudi v tako majhni duplini, kot je naša.

[zgoščenka/CD] Ali Farka Toure - Savane

2007-03-25T23:29:00.000+02:00

(predpis: da se razumemo, opisi so popolnoma subjektivni, naravnani včasih neglede na skladbe in sinopsis albumov, mogoče velikokrat zgolj opišejo občutek, ampak vse je treba slišati s svojimi koščicami)

Niti ne slab poskus, kako narediti popularen spomenik veliki podobi puščavskega bluza, Aliju F. Toureju. Komadi so, kar je rahlo čudno, veliko bolj zvočno polni kot na prejšnjih ploščah (seveda še nisem slišal vseh), ampak ne morem se znebiti občutka, da je to zaradi obdelave. In če je tudi od številčnosti ter kolorita zasedbe odvisno, mi je Ali bolj všeč, ko je osamljen, intimen, kvečjemu s svojo vdano skupino ASCO, s katerimi deluje tako enovito kot Vlado Kreslin z Beltinško bando ali Malimi bogovi, Pat Metheny z Lyleom Maysom - pa še koga bi lahko navrgli. Vseeno je bilo in je še lepo videti, da so izdali tako ličen plošček (jebiga, vizualnost ne more odpasti) s skoraj pop-artovskim portretom glavnega protagonista v letu njegove smrti, 2006. Zadnji hommage, ki si ga je napisal sam. Reči melodiji izpod njegovih Niafunkejevskih prstov hommage pa bi bilo prepoceni. Glede na polnomastnost še en opomin - zdaj bo treba pogledati, kaj počneta (predvsem) Toumani Diabaté in Ballaka Sissoko, igralca kore. Mlajši kot so namreč bili Alijevi projekti, več je slišati tega glasbila.

TRANSLATION FOLLOWS...